AKO MU SE IZLEZE VO PRESRET NA ALBANSKOTO MALCINSTVO, MAKEDONIJA ]E JA NEMA!

CUCULOVSKI: Mislam deka vo onoj moment koga na{ite odbranbeni sili dobija vistinski nalog da dejstvuvaat, poka`aa deka se sposobni voeno da izlezat na kraj so ovie bezobyirni teroristi~ki bandi. Ova ne iznenaduva, bidej}i motivot na na{ite sili e patriotizmot, `elbata da se odr`i vo `ivot sopstvenata dr`ava, Republika Makedonija. Nasproti niv, teroristite imaat samo eden motiv: da se pqa~ka, da se uni{tuva s# ona {to so desetletija se sozdavalo vo pot i maka. Od ovaa nivna destrukcija ne se izzemeni nitu imotite na onie za koi, navodno, se borat - obi~nite albanski lu|e. Najgolemi zalo`nici na ovie banditsko-mafija{ki grupi se tokmu etni~kite Albanci, koi od Vtorata svetska vojna vo Makedonija dobija s#: od osnovno do visoko obrazovanie; ekonomski i socijalen podem; svoi partii koi gi zastapuvaat vo Parlamentot i vo Vladata. Nemojte da zaboravite deka sega{nava Vlada e koaliciona, sostavena od VMRO-DPMNE i DPA, zasega najmo}nata, etni~ki ~ista, albanska partija. Seto ova ne mo`e da bide nepoznato za Solana i za me|unarodnite faktori koi uporno ja forsiraat tezata za pregovori pome|u Makedoncite i Albancite, vklu~uvaj}i i odredeni promeni vo Ustavot. Takvo ne{to nikako ne smee da se prifati, bidej}i vo RM nema ve}e za {to da se pregovara na linija Makedonci-Albanci, bidej}i takvite pregovori nalikuvaat na plemenski pregovori, koi se pod nivoto na koj bilo gra|anski princip. Dali vo SAD bi bile dozvoleni pregovori na linija belci-crnci, Meksikanci-Kinezi, Amerikanci-Indijanci... i kade bi gi odvelo toa? Edinstvenoto ne{to za koe mo`e da se razmisluva vo RM e kako da se podigne standardot na site nejzini gra|ani, kako da se ovozmo`i nivno vrabotuvawe, kako da se privle~at stranski investicii i sli~no, no ne smee da bide dozvolen nekakov plemenski razgovor pome|u razli~ni etnosi. Treba da se razbere deka RM ne e plemenska zaednica, vo koja zborot bi go imale plemenskite voda~i. Zna~i, da ne dol`am mnogu, mislam deka RM gi ima adutite vo svoi race i ne smee da pregovara za ona za {to nitu edna normalna zemja i vlast ne bi pregovarale. Vpro~em, Makedonija dosega ima tolku mnogu zagubeno, {to nema ve}e {to da zagubi. Taa mora da odi po svojot pat, bez nikakvi ostapki.

CUCULOVSKI: S# zavisi vo koj pravec }e odi promenata na Preambulata. Vo sekoj slu~aj, vo koj pravec i da odi (vo gra|anski ili nacionalen), albanskoto malcinstvo }e bide samo gubitnik, bidej}i, kako {to pred malku rekov, interesot na nivnite lideri ne e kako da mu se pomogne na obi~niot Albanec, tuku kako da mu se odmogne, za da mo`at potoa so nego da vladeat kako {to }e posakaat. Ova go potvrduvaat slu~uvawata vo Kosovo. Tamu Albancite se bezmilosno terorizirani tokmu od drugite Albanci, nivnite "osloboditeli". Milo{evi} go nema, no terorot nad Albancite samo se zgolemuva - vrednosta na nivniot `ivot sosema e devalvirana.

CUCULOVSKI: Nikako, bidej}i vo toj slu~aj makedonskata dr`ava }e poka`e nemo}. Nemo}nite vo svetot nikoj ne gi ceni i zatoa kon niv sekoj i sekoga{ }e se odnesuva ultimativno. Toa e onaa elementarna vistina {to na{ite nesre}nici, koi se sega na vlast, ne mo`at da ja sfatat. Ne sfa}aat deka ropskiot duh, duhot na poslu{nost pred drugite, vodi kon u{te pogolemo ropstvo. Ako samite ne se cenite, nemojte da o~ekuvate drugite da ve cenat.

CUCULOVSKI: Takvo ne{to ne smee da se dozvoli, bidej}i e apsurdno. Prvo, nitu eden narod ne mo`e svoeto dr`avotvorno pravo (pravo na svoja nacionalna dr`ava) da go ostvaruva vo pove}e (razli~ni) dr`avi. Na primer, znae li nekoj za dve {panski ili germanski dr`avi? Mo`e li da se dozvoli sekade kade {to ima [panec ili Germanec da postoi i negova posebna nacionalna dr`ava? Toa {to va`i za sekoj narod, mora da va`i i za Albancite. Vtoro, toa bi vodelo kon federalizacija na RM. Treto, nejzinata federalizacija bi vodela kon secesija. ^etvrto, secesijata direktno vodi kon nova vojna. Petto, vojnite se nedozvolivi.

CUCULOVSKI: Osnovniot nedostatok na na{iot Ustav e negovata pregolema liberalnost (ili ako sakate, negovata pregolema kompletnost) vo re{avaweto na statusot na malcinstvata. Ona {to go ima vo na{iot Ustav, go nema vo nitu eden drug ustav. I, vo toa e negoviot nedostig - premnogu prava im se dadeni na malcinstvata. Kolku se drugite demokratski zemji navistina multinacionalni mo`e da se vidi spored nivnite ustavi. Dali vo {panskiot Ustav, od kade doa|a Solana, gi ima Baskijcite, Kataloncite? Dali vo Ustavot na SAD gi ima Makedoncite, Grcite, Kinezite, Francuzite, Rusite, Meksikancite... ? A, {to se bez niv SAD? Ni{to! Pa sepak, gi nema vo Ustavot na SAD.

CUCULOVSKI: Spored mene, su{tinskoto pra{awe ne e dali Ustavot treba da se menuva. Ni{to na svetov ne e dovolno sovr{eno za da bide ve~no. Spored toa, kako vremeto minuva, taka odredeni raboti, po sila na samiot `ivot, treba da se korigiraat. Me|utoa, od ova na nikakov na~in ne sledi deka Ustavot treba tokmu sega da se menuva. Prvo, zatoa {to premalku vreme e izminato od negovoto donesuvawe. Ustavite ne se zakonski normi koi preku no} se donesuvaat i koi preku no} se menuvaat. Poglednete samo kolku godini Ustavot na SAD e neizmenet, pa sepak tie va`at za demokratska dr`ava. Mnogu raboti od koj bilo ustav, koi se poka`uvaat kako nedovolni, zastareni i sli~no, mo`at da se kompenziraat so dopolnitelni zakonski intervencii, no koi bitno ne bi go doveduvale vo pra{awe duhot na odreden ustav. Vtoro, i ova e najbitno, mislam deka e nedozvolivo ustavot na edna dr`ava da se menuva pod pritisoci, motivirani od nacionalisti~ko-{ovinisti~ki interesi i pod pritisok na najvulgaren terorizam, kakov {to primenuvaat albanskite "osloboditelni" vojski.

CUCULOVSKI: Makedonija }e ja nema!

CUCULOVSKI: Za `al, albanskite lideri ni{to ne sfa}aat - kako od istorijata, taka i od samata fakti~ka sostojba. [to sfatija od megalomanskite idei na Adolf Hitler? Ni{to! [to sfatija od sudbinata na balisti~ko-fa{isti~ka Albanija vo Vtorata svetska vojna? Ni{to! Navistina, toga{ se obedinija navodnite albanski teritorii vo edna dr`ava, no taa kreatura od dr`ava be{e razbiena od zapadnite i, voop{to, od antifa{isti~kite sojuznici. Taa Albanija zavr{i kako fa{isti~ki gubitnik! Mislite li deka novata (eventualna) "Golema Albanija" }e zavr{i poinaku? Sigurno deka nema! Toga{, kako da se sfati zapadnata poddr{ka na idejata za "Golema Albanija"? Nikako poinaku osven kako privremeno poigruvawe so Albancite. Denes na Zapad (mislam, pred s#, na SAD) bitno mu e celosno da go destabilizira Balkanot, za da mo`e potoa da pojde vo destabilizacija na istok (Rusija, Kina... ) i na Evropa. Na SAD ne im odgovara obedineta De Golova Evropa, koja bi se protegala od Ural, pa s# do Atlantikot. Obedineta Evropa }e bide u`asna zakana za ekonomijata na SAD. No, taa }e bide u`asna brana i za amerikanskata kultura, koja seedno {to e inferiorna vo odnos na evropskata, saka da ovladee so svetot - saka s# da pretvori vo "hamburger-kokakola lu|e". Zna~i, vo su{testva koi nitu }e mislat, nitu ne{to }e znaat. Evropa, no i pogolemiot del na svetot, na ova se sprotivstavuvaat. Zatoa, se odi kon nivno destabilizirawe. Vo ovoj moment, kako najpogodno sredstvo se poka`uvaat Albancite. Otkako }e si ja odigraat ulogata {to im e nameneta, }e bidat bez kakvo bilo ~uvstvo `rtvuvani, kako {to bea `rtvuvani i amerikanskite sojuznici od Ju`en Vietnam. Za `al, toa e surovata vistina, koja Albancite nikako ne mo`at da ja sfatat. Tie se samo najobi~ni marioneti vo racete na svetskiot mo}nik. Potoa, kako i sekoja marioneta, }a bidat `rtvuvani. Na krajot, Republika Albanija, sama po sebe, e vo permanentna gra|anska vojna. [to mo`e da se slu~i drugo, po obedinuvaweto na "albanskite" teritorii vo edna dr`ava, osven me|usebna sealbanska vojna, vo koja definitivno }e bide uni{tena sekoja ideja za "Golema Albanija"? Taka zavr{uva sekoja marioneta i sekoj kvisling.