"BLAGOSLOVEN E CAROT, KOJ DOA\A VO IMETO GOSPODOVO"

Taa, pred okolu 2000 godini vo galilejskiot grad Nazaret, neo~ekuvano go slu{nala voshituva~kiot pozdrav od arhangel Gavril, ispraten od Boga: "Raduvaj se blagodatna! ... Donel blaga vest deka taa }e go rodi samiot Bog vo telo, Spasitelot na svetot, Isus Hristos. Iako bila prepla{ena kako }e stane toa koga e taa devoj~e i ne znae za ma`, na Arhangelot, so zborovi na vernost, ~istota, qubov, mu dala soglasnost na bo`jata volja. Svetiot duh se spu{til na nea, silata na Sevi{niot ja osenila i vo nejzinata pre~ista utroba go nosela Gospod. Se rodi Bog vo telo od Svetiot duh i Presveta Deva Marija.

Taa go rodi Onoj, koj zasekoga{ ja pobedi smrtta, Onoj preku kogo lu|eto poveruvaa vo "nebesnata dlabo~ina na svetot, vo nebesniot priziv na ~ovekot". Vo nea, preku nejziniot Sin, ja gledame kone~nata smisla na `ivotot na ~ove{tvoto.

Praznikot Blagove{tenie, koj se praznuva na 25.3./7.4. e eden od najradosnite praznici, za{to Deva Marija slu{nala blaga vest, beskone~no va`na i za nea i za celiot svet. Edno od najgolemite ~uda koe go napravil Isus Hristos na zemjata e voskresenieto na umreniot Sveti Lazar. Gospod stignal vo gradot Vitanija ~etiri dena po negovata smrt. So solzi na o~i, trgnal kon negoviot grob. Gospod pla~e, negovoto srce taguva za smrtta na svojot sakan prijatel. I ne samo za negovata smrt, tuku za smrtta na svetot, zo{to vo smrtta na Lazar go gledal (kako pi{uva protojerej A. [meman), "triumfot na smrtta vo svetot, smrtta koja Bog ne ja sozdal, a koja zagospodarila i gospodari so svetot, truej}i go celokupniot `ivot i pretvoraj}i go vo besmisleno smenuvawe na denovite, koi neumolivo urivaat vo propast". Bog sleguva do Lazareviot grob, neustra{ivo zastanuva pred smrtta i so visok glas izvikuva: "Lazare, izlezi nadvor!" (Sv. ev. po Jovan). So tie zborovi Hristos & upatuva predizvik na smrtta, & objavuva vojna na smrtta. Bog, koj e @ivot zastanuva hrabro pred smrtta, lice so lice se gledaat @ivotot i smrtta. Isus e ubeden deka }e ja razru{i smrtta, }e ja pobedi, }e ja uni{ti zasekoga{, zo{to Bog go sozdade svetot da ima ve~en `ivot. Lazar stanuva, voskresnuva, o`ivuva.

@ivotot i qubovta pobeduvaat, triumfiraat nad smrtta. Izlegol umreniot zavitkan vo platno po racete i nozete i so krpa okolu liceto.

Hristovata slava stanuva s# pogolema. Mnogu lu|e prisutni na ovoj nastan, me|u niv i sestrite na Lazara - Marija i Marta, koi silno poveruvale vo Hrista.

Denot koga se praznuva Lazarevoto voskresenie e sabotata pred Cvetnici i se vika Lazareva sabota. Glasot za voskresenieto na Lazar se prenel vo Erusalim. Ulicite na Erusalim bile prepolni so lu|e. Site sakale da go pre~ekaat {to podostoinstveno i da go vidat o~ekuvaniot Mesija. Isus od Vitanija trgnal za Eruslim, so mnogu lu|e. Skromno i mirno, javaj}i na osleto, stignal vo gradot. Nastanal najsve~en do~ek. Lu|eto frlale pred nego palmovi gran~iwa, gi postilale svoite ali{ta i narodot i u~enicite silno ja zapeale pesnata: "Blagosloven e Carot, koj doa|a vo imeto Gospodovo ...!" (Sv. ev. po Luka).

Praznikot "Cvetnici" e vostanoven vo ~est na vleguvaweto na Isus Hristos vo Erusalim i sekoga{ e edna nedela pred Veligden (ovaa godina 26.3./8.4.).