SVEDO[TVA Istorijata ne e samo minato NOSTRADAMUS GO PREDVIDEL ATENTATOT VRZ KRALOT ALEKSANDAR KARA\OR\EVI] VO MARSEJ Pi{uva: Aleksandar DONSKI
P rodol`uvame so temata od prethodnite dva broja, t.e. so spomnuvaweto na Makedonija i na Makedoncite vo delata na najpoznatiot svetski prorok i jasnovidec Mi{el de Nostradamus.Ne se se}avam kade, no odamna imam pro~itano deka Nostradamus go predvidel i atentatot vrz jugoslovenskiot kral Aleksandar Kara|or|evi} vo Marsej {to se slu~il 1934 godina. Me|utoa, vo napisot {to toga{ go pro~itav ne bea prezentirani samite stihovi od Nostradamus. Priznavam deka mnogu se iznenadiv koga neodamna pro~itav deka vo ovie stihovi vsu{nost se spomnati i Makedoncite. Ova e u{te eden dokaz deka duri i onamu kade {to o~igledno se spomnati Makedoncite, nekoi subjekti, toa uporno go premol~uvaat. No, da gi prezentirame stihovite na Nostradamus, za koi mnogumina smetaat deka se odnesuvaat na atentatot na kralot Aleksandar Kara|or|evi} vo Marsej. Ovie stihovi glasat: Vo vremeto na narodnata `alost nevidliviot kral }e vojuva protiv eden mlad Makedonec. Galija (Francija, z.m.) }e se zatrese, brodot }e bide vo opasnost Za Marsej }e se zboruva na Zapad. Vo svojot angliski prevod ovie stihovi glasat: In the time of mourning the feline monarch Will make war upon the young Macedonian: Gaul to shake, the bark to be in jeopardy, Marseilles to be tried in the West a talk. Dali mo`eme ovie stihovi da gi vklopime vo istoriskite sobitija povrzani so atentatot vo Marsej? U{te na prv pogled se gleda deka nekolku poimi ovde celosno se poistovetuvaat koga e vo pra{awe ovoj nastan. Toa se poimite: "Marsej" (gradot kade bil izvr{en atentatot), "kralot" (Aleksandar Kara|or|evi}), "brodot" (se znae deka kralot Aleksandar vo Marsej dopatuval so brod), "Galija" (drevno ime za Francija za vreme na ~ija poseta kralot bil ubien), a ovde sekako e i "mladiot Makedonec", protiv koj kralot Aleksandar "vojuval". Da se potsetime deka toa bilo vreme na krvav teror protiv Makedoncite vo Vardarska Makedonija, pri {to mnogu makedonski semejstva bile zavieni vo crno. Dali mo`ebi stihovite "Vo vremeto na narodnata `alost" se odnesuvaat na ovoj period? Za vakviot teror najmnogu bil odgovoren li~no kralot Aleksandar Kara|or|evi}. Kako najmo}na organizirana sila, {to toga{ so oru`je se sprotivstavuvala na ovoj teror vo Vardarska Makedonija, bila toga{nata VMRO predvodena od Van~o Mihajlov (bez razlika na toa {to vo isto vreme istata ovaa organizacija vr{ela sli~en teror vrz Makedoncite vo Pirinska Makedonija). Za Mihajlov, pak, se znae deka imal bugaromanski zabludi, iako tokmu vo periodot na atentatot (a toa se godinite 1932-1934) se zabel`ani i ~isti makedonski nacionalni projavi, posebno srede obi~nite ~lenovi i simpatizeri na negovata VMRO. Kone~no, bez obzir na svoite bugaromanski zabludi, Mihajlov i samiot bil etni~ki Makedonec (rodum od [tip). Dali mo`ebi za nego se odnesuva terminot "mladiot Makedonec" protiv kogo kralot vojuval? Toga{ Mihajlov imal samo 38 godini. Inaku, atentatot bil izveden od atenatorot na VMRO, Bugarinot Veli~ko Georgiev (Vlado ^ernozemski), za koj podocna e pu{tena dezinformacija deka bil "{tipjanec" so cel jugoslovenskata vlada da ne doznae deka zad atentatot stoi Bugarin, {to mo`elo da rezultira so objavuvawe vojna protiv oslabenata Bugarija. So vakvata dezinformacija ^ernozemski bil proglasen za "{tipjanec", t.e. za "dr`avjanin na Jugoslavija", a podocna ovaa laga e prifatena i vo pesnata za atentatot vo Marsej. KOSOVSKATA KRIZA? ]e spomneme u{te edno proro{tvo na Nostradamus, koe e posveteno na Makedonija i koe mo`ebi ve}e se ima ostvareno. Se raboti za pesnata broj 96 od deloto "Vtor vek". Stihovite na ovaa pesna glasat: Ognen fakel }e se vidi no}e na neboto. Blizu krajot i po~etokot na Rona Glad i ~elik - olesnuvaweto }e dojde podocna. Persija }e upadne vo Makedonija. Na angliski ovie stihovi glasat: Burning torch will be seen in the sky at night Near the end and beginning of the Rhone: Famine, steel: the relief provided late, Persia turns to invade Macedonia. Jasno e deka Persija kako dr`ava odamna ne postoi. Na {to mislel toga{ Nostradamus, koga ovde ja spomnal Persija? Dali mo`ebi gi imal na um stoticite iljadi Albanci, koi za vreme na kosovskata kriza masovno upadnaa vo Makedonija? Da se potsetime deka Albancite svoevremeno dolgo vreme `iveele kako lojalni gra|ani na Persija (vo ~ii aziski granici se nao|ala nivnata pratatkovina Albanija). Albanskite edinici duri bile i sostaven del od elitata na persiskata vojska vo vojnata protiv Aleksandar Makedonski. Da go potkrepime ova so nekolku dokazi. U~estvoto na Albancite (kako sostaven del od persiskata vojska) vo borbata protiv Makedoncite go spomenuva u{te anti~kiot gr~ki istori~ar Arijan, koj `iveel vo prviot vek po Hrista. Toj pi{uva deka vo bitkata kaj Gavgamela protiv makedonskata vojska, na stranata na Persijancite (osven iljadnicite Grci) se biele i Albancite, koi toga{ `iveele vo nivnata tatkovina vo sredna Azija. Opi{uvaj}i gi raznite narodi, ~ii pripadnici se borele na stranata na Persija i nivnite komandanti, Arijan pi{uva: "Medite, kon koi bea pridodadeni Kadusjanite, Albancite (na angliski zapi{ano kako Albanians, z.m.) i Sakesinijanite, bea predvodeni od Artropates" (Arrian: "The Campaigns of Alexander", vo prevod na Aubrey De Selincourt, Pengiun books, USA, 1987, str. 158 i 160).Vo prodol`enie Arijan go dava rasporedot na edinicite na persiskata vojska pred ovaa golema bitka, pri {to povtorno gi spomnuva Albancite i Grcite i toa kako udarni edinici protiv Makedonskata vojska (cit. delo, str 164). Ovde ~itame: "Na desnoto krilo bea postaveni kontingentite od dolna Sirija i Mesopotamija, kako i Medite. Potoa, vedna{ do niv bea Partijanite i Sakite, a do niv Tapurijanite i Hirkanijanite. Najnakraj, vedna{ do cen-tarot bea Albancite i Sakesinijanite... Gr~kite platenici - edinstvenite vojnici, koi se borea sli~no kako Makedonskata pe{adija, bea postaveni nasproti nea vo dva sektora, po eden od sekoja strana na Darie i negovata Persiska garda". I ponatamu (str. 167): "Tamu stoe{e persiskata Zlatna Garda..., a indiskite, albanskite, karijanskite i mardijanskite strelci, koi go pretstavuvaa kremot na Persiskata vojska, stoeja tokmu nasproti Aleksandar, koga toj trgna vo napad zaedno so svojata Carska divizija". Zna~i, nema somnenie deka Albancite dolgo vreme `iveele kako lojalni `iteli na Persija vo ~ii aziski granici se nao|ala i nivnata pratatkovina. Vsu{nost, tokmu vo vremeto koga tie `iveele kako lojalni Persijanci, do{ol i nivniot prv pomasoven kontakt so Makedoncite preku bitkata kaj Gavgamela. No, da se vratime na stihovite na Nostradamus. Pra{awe e dali site ovie stihovi ne pretstavuvaat edna celina, koja mo`ebi se odnesuva na kosovskata kriza od 1999 godina? Dali mo`ebi "fakelot {to }e se vidi no}e" ne gi pretstavuva bombardirawata na Jugoslavija, koi i navistina po~naa no}e i koi bea rezultat na neuspe{nite pregovori tokmu vo Francija (koja mo`ebi ovde e simbolizirana preku rekata Rona)? Sigurno deka vo vakvite pretpostavki se vklopuvaat i "gladot" (na koj bea izlo`eni begalcite) i "~elikot" (avionite), kako i "olesnuvaweto" {to "}e dojde podocna" (zavr{uvaweto na vozdu{nata kampawa i potpi{uvaweto na Mirovniot dogovor, kako i vra}aweto na albanskite begalci vo svoite domovi). Site ovie pretpostavki ostanuvaat vo domenot na {pekulaciite. EPIDEMIJA VO MAKEDONIJA Asocijacija deka proro{tvo povrzano so Makedonija mo`ebi se ima ostvareno imame i vo stihovite na pesnata pod broj 91 od deloto "Devetti vek", koi glasat: Stra{nata ~uma (od) Perint i Nikopole, Dali }e gi potisne Poluostrovot i Makedonija? Taa }e ja uni{ti Tesalija i Amfipolis, Neznajno zlo, i odbivawe od Antoni. Vo svojot angliski prevod ovie stihovi glasat: The horrible plague Perinthus and Nicopolis, The Peninsula and Macedonia will it fall upon: It will devastate Thessaly and Amphipolis, An unknown evil, and from Anthony refusal. Na {to bi mo`el da se odnesuva stihot od ova proro{tvo vo koj e spomnata Makedonija? O~igledno deka ovoj stih e povrzan barem so dva od trite ostanati stiha (so prviot i so tretiot). Kakva e taa "~uma" {to (gledano od vremeto na Nostradamus) }e gi napadne Trakija (Nikopole), Makedonija i Tesalija, a mo`ebi i celiot Balkanski Poluostrov? Dali mo`ebi ova se odnesuva na nekoja epidemija od bolest {to gi ima pogodeno ovie kraevi? Vo 1915 godina, za vreme na Prvata svetska vojna i navistina, pove}e ili pomalku, ovie regioni bile zafateni do tifusna treska, pri {to iljadnici lu|e po~inale. Dali mo`ebi tokmu toa go prorekol Nostradamus? Koe e zna~eweto na posledniot stih i dali i toj e povrzan so prethodnite tri ili, pak, ovoj stih se odnesuva na ne{to sosema drugo {to mo`ebi se slu~ilo vo drug kraj na Evropa, no vo isto vreme so nastanite opi{ani vo prvite tri stiha? Seto ova ostanuva za natamo{na analiza. (Prodol`uva) |
|