Nie, ~lenovite na Forumot za ~ovekovi prava na Makedoncite od egejskiot del na Makedonija, veruvame deka anga`iraweto za ostvaruvawe na osnovnite ~ovekovi prava i gra|anski slobodi e legitimno pravo i dol`nost na sekoja edinka i na sekoj organiziran subjekt. Sepak, kako Forum za ~ovekovi prava, sakame da Vi uka`eme Vam - na pretsedatelstvoto i na ~lenstvoto na Forumot za ~ovekovi prava na Albancite od Gostivar i osobeno na pretsedatelot na Forumot, g. Miqaim Fejziu, deka pravoto na `ivot e sveto pravo na sekoja edinka, deka kako ~lenovi na Forumot za ~ovekovi prava na{a zaedni~ka moralna odgovornost i dol`nost e so sprotivstavuvawe na argumenti vo institutite na dr`avata da se izborime za ostvaruvawe na uslovi za podobar `ivot, za miren so`ivot na site gra|ani vo na{ata zaedni~ka dr`ava, za mir, spokojstvo i dostoinstveno sozdavawe na materijalni dobra, duhovno tvore{tvo i drugi civilizaciski vrednosti.

^lenovite na na{ite forumi za ~ovekovi prava i osobeno pretsedatelite i pretsedatelstvata treba da se odlikuvaat so osobena svest za realnoto vo `ivotot i sekako da se odnesuvaat svesno, odgovorno i odmereno. Nie morame da gi smiruvame neodmerenite ambicii, nerealnite apetiti i grubostite, bidej}i, kako kraen ishod, rezultiraat so omraza, nesre}a, strav, haos, o~aj, solzi, vojna, krv...

Ne e hrabrost popusto da se izgubi ~ove~ki `ivot. @ivotot na sekoja edinka e svet i toj treba da se za{titi i za~uva.

Uslovite za `iveewe vo na{ava zaedni~ka dr`ava, sega i ovde, ne se lesni. Dotolku pove}e tie uslovi baraat na{a dobra volja i raboten anga`man na sekoe pole. Samo na takov na~in zaedno }e obezbedime razvoj i podobra utre{nina za na{ite deca. Toa nema i ne mo`e da se postigne so agresivnost, potkopuvawe i podjarmuvawe na ednite od drugite. So toa samo mo`eme predvreme da si napi{eme `alen testament na op{togubitnici.

[to da im ka`eme na Zdru`enieto na `enite Albanki i posebno na pretsedatelkata Mukereme Rusi?!

Edinstveno, ova: Nie od Forumot za ~ovekovi prava veruvame deka i Vie ne sakate site nie i na{ite deca, a na{i se site vo na{ava zaedni~ka dr`ava nezavisno od kakvo poteklo ili veroispoved se, da ja spodeluvame sudbinata na bezdomnicite, proteranite, progonetite, raseanite po svetot, otkinatite od svojata rodna grutka i maj~inata pregratka, izgubenite vo svetot, obespravenite samotnici i o~ajnici, samo zatoa {to vo oskudnite istoriski vremiwa nekoi ne na{le dovolno volja, um i razum za zaedni~ki so`ivot.

I ne pra{uvajte za kogo yvonat yvonata. Tie nam ni odyvonuvaat i n# povikuvaat na odgovornost i humanost.

Kako Forum za ~ovekovi prava na Makedoncite od egejskiot del na Makedonija-Skopje sakame otvoreno da Vi ka`eme deka, nie stoime zad oficijalno izbranata Vlada na R. Makedonija, vo koja ramnopravno participira i partija na Albancite, vo vrska so nejzinoto nastojuvawe da go za~uva teritorijalniot integritet na dr`avata, kako i mirot, spokojstvoto i so`ivotot na gra|anite na R. Makedonija.

Nie vo Forumot se zalagame za po~ituvawe na me|unarodno garantiranite osnovni ~ovekovi prava i gra|anski slobodi na site malcinstva vo na{ata zaedni~ka dr`ava. No, nie ne poddr`uvame tie prava da se pro{iruvaat na {teta na makedonskiot narod, koj si ima sopstvena dr`ava i teritorija.

So posegawe po integritetot na makedonskata dr`ava, vsu{nost vo ime na albanskoto malcinstvo nekoi ekstremni grupi i teroristi so voeni dejstvija, ne samo {to posegaat po slobodata i integritetot na dr`avata, tuku nanesuvaat i ogromna {teta na albanskite nacionalni prava vo dr`avava.

Svetskiot makedonski kongres upatuva javen apel do site Makedonci da se stavat na raspolagawe na Vladata na RM za potrebite na rezervniot sostav na vooru`enite sili na Makedonija, vo slu~aj na odbrana na teritorijalniot integritet i suverenitet na Republika Makedonija.

SMK upatuva javen apel do site Albanci, kako lojalni gra|ani na Makedonija, da gi osudat nasilstvoto, terorizmot i etni~kata omraza i da ne stanat zalo`nici na ekstremni grupi, koi im nudat fa{izam, nacizam, geto i krvavo minato. Albancite treba da napravat s# da gi so~uvaat svoite edinstveno najtolerantni prijateli na Balkanot-Makedoncite. Ranite koi sega se otvoraat te{ko }e se zale~at, a najgolemi gubitnici od seto toa }e bidat samite Albanci vo dr`avata Makedonija kade u`ivaat najgolemi prava, slobodi i najdobar standard na celiot Balkan.

SMK od Vladata na Republika Makedonija bara da prezeme vonredni merki na pretpazlivost vo pretstojniot popis poradi o~iglednite nameri za falsifikuvawe na popisnite rezultati so popi{uvawe i na Kosovcite kako makedonski dr`avjani, a vo funkcija na fiktivna promena na etni~kata struktura na naselenieto, preku dvojno popi{uvawe i vo Makedonija i vo Kosovo, fiktivni brakovi me|u Albanci od Makedonija i Kosovo i mehani~ko prelevawe na naselenieto, kako pove}epati dosega proban recept.

SMK i vo ovaa prilika uka`uva deka vo Makedonija ne `iveat Sloveni ili Slavo-Makedonci, tuku samo Makedonci i ja otfrla sekoja upotreba na ovie akronimi kako povreda na osnovnite ~ovekovi prava.

Pana|urot kako-taka zavr{i. Od na{ite najvisoki mesta u{te se rasflaat so toa kako sme dobri doma}ini, podobri nemalo!

Od poplavata na nasmevki i vetuvawa i ne`noto bogomilsko tapkawe po rame, ne stignavme ni da se zapra{ame site nie od vrvot do poslednite partiski aktivisti i obi~ni gra|ani: {to e toa gostin, {to e gostoqubie, gostoprimstvo?

Duri ni toga{ koga na{ite gosti, po~naa na na{ite pati{ta da ni gazat i ubivat ministri, a za obi~nite smrtnici i da ne abam zborovi! No, i toa kako da ne be{e s#! Koga i posledniot i edinstveniot zatvorenik vo na{ite zatvori, e pomiluvan, iako usmrti dvajca na{i, ni krivi ni dol`ni, gragani ~ija edinstvena vina bila {to se vozele po svojata strana od patot i {to vnukot na nekoj porane{en kolonijalen ~inovnik, zaboravil kade se nao|a i tokmu toga{ koga se razminuvale, re{il da vozi kako vo svojata zemja: po levata lenta. Na{ata nezavisna i stroga pravda mu dodeli za sekoj na{ usmrten gra|anin po edna godina zatvor. (Za povredenite, izgleda, ni{to). Za `al, }e se poka`e deka i toa bilo mnogu.

Mnogu ne{ta ne se kako {to treba i so nas i so na{ite gosti! S# kako e da e namerno isprevrteno i pove}e od toa: sakame da bide i da ostane taka. Iako ve}e zaminuva vo istorijata, gostoqubieto, gostoprimstvoto, da ne se zaboravi, e edna od izvornite golemini na na{ite predci. Na~in na koj se sprotivstavuvaat i go preobrazuvaat varvarskoto vo sebe i varvarstvoto. Sozdavaj}i si podobro i pougodno mesto za sebe me|u lu|eto i vo svetot. Nakuso, toa se me|usebni, zaedni~ki uslugi i obvrski na lu|eto, na doma}inot i na gostot, koi ne mo`at nitu smeat da se zaboravat.

Da se potsetime. Koj s# ne dojde minatata godina (okolu Stenkovec, Blace, a [tul ne znam kade e pove}e - doma ili kaj nas!) da slika ili da bide slikan. Gi pre~ekavme od ubavo poubavo, od bogato pobogato, kako na{eto "xi di pi" da e sedum - osum pati povisoko od nivnoto! I mnogu, mnogu porasko{no od pre~ekot na onie malkumina i retki prijateli tolku zaslu`ni za na{eto - makedonstvoto.

Eden vrven ekspert i vrven profesionalec vo apsolutno degradirawe na prostorot (mostovi, gradinki, u~ili{ta itn.) i na ~ove~ki tela (na primer, surduli~kite cigani. . .) go molea nekoi na{i golemci da ni bide doma}in vo na{iot edinstven dom! I taka institucijata gost, gostoprimstvo i po tolku vekovi tradicija na ne{to sveto, neprikosnoveno kako i site drugi raboti, nepromisleno, nezrelo se pretvori vo farsa, vo sme{no nedorazbirawe me|u nas kako doma}ini i tie stranci kako na{i gosti!

[to si baravme si dobivme i si dobivame. Na golemo i na debelo si nacrtavme takva slika za sebe od koja na{ite gosti gledaat samo eden del. Kako na{eto gostoqubie, gostoprimstvo e samo na{a dol`nost i samo nivno pravo?! I xabe! Za nekolku pofalni zborovi koi nikogo i za ni{to ne obvrzuvaat, nie "dobrite" doma}ini go davame na{eto kako da ne e na{e. Nikako, ni vo obid, da obele`ime granica, da stavime crta na ona {to e akt na vnimanie, u~tivost, srde~nost itn., od nas kako narod i vlast sprema na{ite gosti. Ima li nekade vo beliot svet, gostot i vo najvisokata dr`avna institucija da go izgubi i nikako da go "najde" ustavnoto ime na dr`avata - doma}in (!!!) i kako specijalna nagrada da dobie aplauz?

A {to mo`e da se o~ekuva od lu|e koi na pra{aweto "Sviri li va{ata sestra klavir" odgovaraat mudro: "Ne, mojata sestra ima mentalen sklop i jade samo bieno sirewe", osven aplauzi.

Kako da se vrti rabotata, na delo neguvame o~ajna, nevidena servilnost, a na druga strana, nudime nagrada, apsolutna dominacija na gostot i gostite nad nas. So taa na{a dobrovolna i dobrodu{na ni{to`nost gostite si rastat vo svoite o~i, se ~uvstvuvaat i se odnesuvaat arogantno i silno kako nivnite predci pred dva- tri veka koga vo nivnite imperii sonceto i ne zao|a{e. U{te pove}e na{eto gostoqubie, gostoprimstvo tie na{i gosti go praktikuvaat kako na{ nedostig na civilizacija, na{ primitivizam, dodu{a simpati~en i si go pripi{uvaat za sebe kako vroden istoriski dar!

Na{ata uslu`nost, gostoqubie, srde~nost itn. od oficijalnite dekori do ulica, kon tie belosvetski gospoda mi izgleda do kraj nejasno i gre{no protolkuvana od na{a strana. Nikako, barem najnapred tie {to treba, da otkrijat deka gostoprimstvoto, gostoqubieto i koga e na dr`avna smetka, e dvonaso~en pat na koj mora da postoi ednakvost i vzaemnost. Za da ne gre{ime nie kon sebe i kon gostite i da ne se ~uvstvuvame s# pomali i od na{ata realna golemina, s# positni, s# pobezna~ajni do gor~ina vo grloto!

Od prodava~i na magla i veter, sigurno znam, nikoj ne se ofajdil. Nema nitu nie kako dr`ava, narod, a ni kako poedinci. I zatoa se pra{uvam koga }e dojde vremeto da po~neme so rastopuvawe i rastvorawe na sopstvenite zabludi za su{tinata i prirodata na na{eto gostoqubie i gostoprimstvo? Zaradi nas i pokolenijata, a da ne se la`eme, i zaradi na{ite gosti!

Deneska vo mojata zemja, Makedonija, se vodi religiska vojna, crkovna vojna, koja teatarot go dopira vo sr`ta. Mojata zemja koja demokratskite bratski narodi ja uslovuvaat da go menuva imeto, da go menuva znameto, da go menuva Ustavot, da menuva, promenuva, s# nekomu ne{to da mu dava, da mu otstapuva...

Mojata zemja koja ja krstosuvaat ~u`di vojski, ja nadletuvaat tu|i avioni, pukaat vo nea nekakvi borci za demokratija i druga kratija. Mojata zemja koja ja uslovuvaat svetskite banki, me|unarodnite institucii i du{egri`nici ili du{evadnici gri`ej}i se nebare za svetskiot mir, za nivnite zdelki so koi go vle~kaat svetot spored prokletite im pari. Pari natopeni so krvta na gibelta i zlomrazie.

Mojata zemja vo koja na teatarot komu mu pripa|am jas, teatarot "Skrb i uteha", ne mu dozvoluvaat ramnopravno da u~estvuva vo teatarskite zbidnuvawa ve}e ~etiri bo`ji godini, mu go ukinuvaat edinstvenoto rabotno mesto, ne mu ja emituvaat snimenata pretstava na dr`avnata televizija tri godini i drugi demokratski pridobivki. Mojata zemja, koja ja ubivaat na rati, mojot teatar, kogo go ubivaat na rati, scenskata sloboda i svetosta, koja ja edna~at so ropska pot~inetost kon vlasta.

Deneska e denot na svetskiot teatar i bi trebalo da slavime. Da praznuvame. Vo svetot vo koj se vodat vojni, vo koj politikata ja vladee naukata, mirot i slobodata kako sveta i drevna pridobivka.

Deneska e den na svetosta i drevnosta. Teatarski. No, jas ne mo`am da slavam s# dodeka na mojata zemja i gi menuvate imiwata, znamiwata, dodeka vo nea nekoja stranska sila koja go vladee svetot i natura religiska vojna pod senkata na etni~ki prava i univerziteti, dodeka ja krstosuvaat nepoznati vojski, dodeka zaradi politikata na teatarot vo koj scenoslovuvam i jas mu se vr{i cenzura, ~etiri godini ne ni se davaat sredstva za premiera, tri godini ne ni ja emituvaat snimenata pretstava "Zajdisonce" na dr`avnata televizija, ne ni dozvoluvaat da u~estvuvame na lokalnite festivali, ni go ukinuvaat edinstvenoto rabotno mesto zaradi "demokratskite" pridobivki. Zatoa ne mo`am da vi se priklu~am vo teatarskiot den.

Zaradi slobodata, svetosta i drevnosta na mojata zemja Makedonija, koja{to e kolevka na evropskiot teatar. Podelena, razdelena, naddelena. Zaradi svetosta i svetlinata od Dion - svetiot grad na makedonskiot car Arhelaj, do sovremeniot evropski i svetski teatar.

Ne, ne mo`am da go praznuvam teatarskiot den zaradi SLOBODATA kako kategorija na svetosta i drevnosta. Ne mo`am. Tamu nekade po svetot s# u{te se vodat vojni, lu|eto se siroma{ni i gladni, umiraat za sloboda. Se razbira i vo mojata zemja - Makedonija. A vie, postapete spored sovesta i doblesta. No, ne zaboravajte ja svetosta na Dion, makedonskiot kulten grad vo koj se rodeni Dionisievite ~estvuvawa i evropskiot teatar. I mojata demokratizirana zemja Makedonija.