KULTURA

Za "reformite" na ministerot Nenad Novkovski

"UNIVERZITETSKATA STRANA NA PLANINATA"

Tihomir Stojanovski, asistent na FDU po predmetot Scenski govor so tehnika na glas

  • Na mojot minister za obrazovanie po Aristotel, me|u oligarhijata i tiranijata. Za ov~ar~iwata i za [ar Planina. Spasi me Bo`e od moite!

Dodeka se navaluva{e [ar Planina i gi potomoruva{e ov~ar~iwata, kako vo starata makedonska pesna, drevniot pean Apolonov, i spored na{iot predok Aristotel, koj gi postavi kategoriite za ona {to e demokratija, tiranija ili oligarhija, go ~itav va{iot odgovor gospodine ministre, vo vesnikot "Ve~er" iako be{e den, deni -razdeni nad makedonskiot narodec po promenite do Baltepe. I vie ste vo vojna gospodine Novkovski, isto kako i planinata, so "nasilnicite koi go sopiraat razvojot na Univerzitetot", taka ste dale duma vo vesnikot so ime na sostojbata koga e zajdeno sonceto. Vo "Ve~er". Vo vojna ste brate mili, a toa ne e dobro, vojnata bara `rtvuvawe za sopstveniot narodec. Vo vojna ste "za razvojot na Univerzitetot"?! Prosti brate Nenade, no za koj univerzitet stanuva zbor? Za va{iot, za onoj na "malata reki~ka", za [tuloviot, za onoj vo seloto Kondovo, za onoj na planinata [ara koja }e gi poklopuva ov~ar~iwata so pusat~iwata denovive, a mo`ebi i sega.

Neka vi e ~estita vojnata, va{ata so va{ite porane{ni kolegi, koi verojatno slu`at za ona so no`ot se kole, zakole, nakole... generalu moj. Voinu moj. Eh planino. [aro makedonska.

Tretata bitka po Peksnas i ~ista~kite - ministerot Novkovski

Ete, se javuvam jas od minorniot FDU, kako {to go narekuvate vie gospodine ministre, da vi ka`am deka ona {to za eden e vistina ne zna~i deka e za site. Ili ona {to e vistina za malkumina ne zna~i deka e vistina i za fakultetite, brate Nenade, lu|eto se pla{at od demokratijata, od taa promenliva bole{tina, otpu{tate od rabota, ste mu se navrtele na obrazovanieto, pa ona so Peksnas, pa so ~ista~kite, pa sega i so umetni~kite fakulteti. I na dvapati bevte porazeni voinu moj, so Peksnas i so ~ista~kite, a sega vi ostanuva kako pretposleden makedonski general porazot na Pidna da go pretvorite vo slavnost so ovaa najnova va{a vojna so fakultetite.

Ne vi e lesno nitu vam, vi se ima nastrveno onoj Indiecot i vi veli: ova ovde, ona onde, otvori- zatvori, a vie ste tuka da go pulite i da mu aminuvate i da dejstvuvate spored vrhovniot Toj. Ete Toj, Banarxi, mora da si gi lekuva makedonskite frustracii od periodot koga vladeevme so Indija so Aleksandra, no toa ne ti treba tebe, ili ne vi prilega vam, dr`ete se do gra|anskata istorija - s# mu pripa|a sekomu, spored Aristotel, bukvalno sFateno Makedonija e na site, samo na Makedoncite. Ili najmalu im e sopstvena nim. I toj postevropeec Banarxi mu se nastrvi na makedonskiot obrazoven proces i bie li bie re{ava~ka bitka za razvojot na Univerzitetot, samo ne ka`uva ~ij, kakov i koj Univerzitet. Gi ima edna duzina od promenite i do Baltepe.

Ne vi e ni vam lesno, gospodine ministre, brate mili, vie ste od matemati~kite struki, fizika i sli~no i ne vi se jasni umetnostite, a verojatno nitu va{iot predok Aristotel. Na primer, fizikata nema vrska so identitetot, tuku tokmu umetnosta, vo mojot slu~aj teatarot, ili Fakultetot za dramski umetnosti. Ako nema{ umetnost i kultura, so {to }e se natprevaruva{ vo svetot i poleto za kulturen natprevar me|u narodite? I velite deka tie studii, mislej}i na umetni~kite se najevtini, oti ne barat ni{to, osven instrumentot? "Toj mo`e da glumi i bez da ima sovremena oprema?" Taka ste izjavile vie. A {to e so kamerite, monta`ni stolovi, studija za monta`a, svetlosna oprema, ozvu~uvawe, mikrofonska tehnika, kino-sali, nabavka na stru~na literatura, video i audiokaseti na filmovi i pretstavi od stranstvo... ima u{te fazi od najevtinite studii, bez koi nacijata nema dovolno argumenti da se natprevaruva vo gocedel~evskata teza za poleto i narodite. Ete zo{to Goce Del~ev ne rekol deka svetot e atomsko pole za za fizika i matematika?! Tuku zboruva za KULTUREN natprevar me|u narodite. Bez kultura ne si narod! Nitu bez sopstveno obrazovanie.

E, moj ministre! Vodite vojni isto kako [ar Planina so ov~ar~iwata. Kade bevme, kade n# nesete vie! Vo Rusija studiraat Rusi, akterite Makedonci }e studiraat na makedonski jazik... individualna nastava ne priznavate. Individualni ve`bi sme vovele za poka~uvawe na plati? Da vi ka`am pravo koga sme pred premiera, odnosno ispit, brojot na ~asovite {to go pi{uva na rasporedot e samo edna desetina od nastavata. Toga{ se dr`at probi od nautro do nave~er. Ne se raboti za matematika i fizika. Individualnite ~asovi se osnova na sekoja umetnost. Sekoj akter e poseben svet i mora{ da mu prijde{ poinaku za da go otvori{ i da gi pobedi{ zadadenite {abloni vo odnesuvaweto. Primer: scenata na Hamlet i Ofelija sodr`i dvamina akteri. Na nea mo`e da se proba po ~as i polovina dnevno vo zavisnost od sovladanata materija... Zna~i rabotata na FDU vo svojot bit e poedine~na ili individualna...

Plata nikoga{ ne sum imal tolku visoka kako {to tvrdite (pod 20.000 den., a po novo ili po va{eto 13.000). Ako dr`avata nema pari, da se `rtvuvame. No, vie politi~arite za eden mandat }e si tutnete v pazuva po nekolku stana, avtomobili i milion~iwa pod pernicata. Licemerno e da im gi kratite platite na profesorite. U{te obrazovanieto ostana negibnato. Ponekoga{ se sramam koga moite Makedonci od dijasporata mi kupuvaat stru~ni knigi. A ti brate Nenade, gospodine ministre, go zatrupuva{ bunarot od koj utre povtorno }e bara{ da pie{ voda. Mislam deka toa ne e nitu po Aristotel, nitu po Nikola Tesla. Vo umnosta na promenite. S# drugo e sila, cenzura, i skrb i uteha. Ili ona koe go postavi Aristotel. Demokratija, oligarhija ili tiranija.

I univerzitetskata vojna na [ara. Eh planino, poklopi gi tie ov~ar~iwa ve}e edna{, za da ne go stori toa makedonskiot narod. Na koja strana od planinata e taa va{a vojna za razvojot na Univerzitetot brate Nenade. Ili Gospod dava i odzema. Ovaa e tretata bitka posle Peksnas i ~ista~kite, napred... kon tiranija i oligarhija...