ALBANSKITE EKSTREMISTI NOVI TALIBANCI NA BALKANOT

Me|utoa, svoite barawa Albancite treba da gi ostvaruvaat preku instituciite na sistemot, a ne na bojnoto pole, veli d-r Vladimir Ortakovski, profesor po me|unarodno pravo na Fakultetot za bezbednost pri Univerzitetot "Sveti Kiril i Metodij" vo Skopje i ~ovek koj dolgi godini raboti na problematikata na nacionalnite malcinstva. Toj dodava deka Albancite svoite prava mo`at da gi ostvaruvaat preku nivnite pretstavnici vo Parlamentot, Vladata itn. koi se vo zna~itelen broj.

Objasnuvaj}i gi pravata na Albancite vo Makedonija, g. Ortakovski se povikuva na Ustavot na R. Makedonija i pravata koi tamu se predvideni za malcinstvata. Toj objasnuva deka vo Ustavot se predvideni ednakvi prava nezavisno od polot, rasata, bojata na ko`ata, nacionalnoto i socijalnoto poteklo, politi~koto i verskoto ubeduvawe, imotnata i op{testvenata polo`ba, slobodata na veroispoved, slobodnoto izrazuvawe na nacionalnata pripadnost, {to e edna od temelnite vrednosti na ustavniot poredok na RM. Ministri od albanska partija imalo vo site dosega{ni vladi. Albancite gi ima vo instituciite na sistemot.

Za `al, ova {to se slu~uva, prvo na Tanu{evci i sega vo Tetovo, e eden `estok primer na ne{to kako ne treba da se pravi i e navistina tu|o za makedonskiot na~in na so`ivot, veli Ortakovski. Toa e ne{to {to e uvezeno od nadvor, konkretno od Kosovo. Celta e da se privle~at pripadnici na albanskata nacionalnost i da se uni{ti na{iot model na me|uetni~ki so`ivot {to nie 10 godini go gradevme po raspa|aweto na SFRJ. Gradevme svoj model i svoja dr`ava, bez da bideme vovle~eni vo vojna. Nie mo`evme da zboruvame za makedonski me|uetni~ki model na so`ivot, me|uetni~ka tolerancija vo srceto na Balkanot. Takviot model bi mo`el da funkcionira i vo idnina i da dobiva poddr{ka od me|unarodnata zaednica. Tokmu poradi toa {to site se svesni deka so nasilni sredstva, so izvoz na agresivnost od Kosovo vo Makedonija, prodol`i ne{to {to be{e udar po etni~kite linii. Toa se slu~uva{e so vojnite vo Hrvatska i BiH. Ako se prodol`i so toa, verojatno }e imame nova niza voeni sudiri {to }e se pro{irat na Balkanot i vo cela Evropa. Sekade ima malcinstva koi ne se zadovolni od svojata polo`ba, koi pribegnuvaat kon nasilstvo.

Spored prof. Ortakovski, vo zapadnoevropskite zemji takvi se Baskite vo [panija, ETA vo severna Irska i dr. Kakov bilo uspeh na malcinstvata po nasilnoto dobivawe na nekakvi prava mo`e da ima silen "domino efekt" i mo`e da pretstavuva natamo{na dezintegracija i mnogugodi{na vojna.

Pretpostavuvam deka za toa se svesni i evropskite dr`avi, dodava Ortakovski. Ako prodol`i dezintegracijata, koja zapre kaj Republika Makedonija koga se raspa|a{e SFRJ, }e se dobie "domino efekt" so mnogu vojni. Me|unarodnite institucii se svesni za ona {to se slu~uva vo Tetovo i prethodno vo Tanu{evci. Verojatno se svesni za posledicite i verojatno tuka e branikot na za~uvuvawe na me|uetni~kiot so`ivot vo RM. Vo sprotivno }e se slu~i nova stogodi{na vojna. Gi poddr`uvam izjavite na na{ite politi~ari deka albanskite ekstremisti se novi Talibanci na Balkanot. Procentot na malcinstvata na Balkanot varira. I vo SRJ ima pribli`no edna tretina od naselenieto koe pripa|a na malcinstvata. Vo Romanija ungarskoto malcinstvo e najbrojno i ima sli~ni barawa kako Albancite vo Makedonija. Makedonija e primer na takva multietni~ka dr`ava koja{to dava visoko ramni{te na malcinskite pravata.

Formiraweto na [tuloviot kolex e eden od ~ekorite za za`ivuvawe na me|uetni~kata tolerancija, potoa pogolema samostojnost vo lokalnata samouprava itn. Se nadevam deka nema u{te dolgo da trae ova {to sega se slu~uva. Ne smeeme da im dozvolime na teroristite da go razbijat me|uetni~kiot so`ivot. Idejata za "Golema Albanija" e edna od pri~inite za ova {to sega se slu~uva. Ideite za golemi dr`avi na Balkanot postojat pove}e od 100 godini. Imavme idei za "Golema Srbija", "Golema Hrvatska", "Golema Romanija", "Golema Bugarija". Skoro sekoja dr`ava na Balkanot bi sakala da bide pogolema otkolku {to e. Idejata za "Golema Srbija" do`ivea katastrofa. Idejata za "Golema Albanija", koja bi ja opfatila i Albanija i Kosovo, del od Crna Gora, del od Ju`na Srbija, del od Zapadna Makedonija i Severna Grcija, bi zna~elo novo prekrojuvawe na granicte na Balkanot. Pra{awe e kolku vreme }e im treba na ekstremistite i kolku porazi, za da sfatat deka taa ideja nema da se ostvari. Evropa i Balkanot nema da dozvolat novo prekrojuvawe na granicite, objasnuva Ortakovski.

Spored posledniot popis od 1994 godina, vo RM `iveat 22,9 procenti Albanci.

Albancite ne mo`at da baraat da bidat proglaseni za dr`avotvoren narod. Sega{niot Ustav ka`uva deka RM e unitarna dr`ava, {to zna~i dr`ava na makedonskiot narod vo koja `iveat i preostanatite nacionalnosti, koi vo preambulata na Ustavot se nabrojuvaat. Nema prostor za u{te eden dr`avotvoren narod vo RM, veli Ortakovski.

Vo vrska so barawata na Albancite za dvojazi~nost vo Parlamentot, toj veli deka za toa barawe treba da se re{ava vo samiot Parlament i deka dvojazi~nosta postoi vo odredeni segmenti od makedonskoto op{testvo. Postoi dvojazi~nost vo lokalnata samouprava kade {to Albancite `iveat vo zna~itelen broj ili mnozinstvo, a dali treba da se vovede dvojazi~nost ili pove}ejazi~nost vo Parlamentot, treba da se re{i so Delovnikot na Sobranieto, koe pak treba da bide vo soglasnost so Ustavot na Republika Makedonija.

Prof. Ortakovski dodava deka tradicionalno vo na{ata dr`ava postoi mo`nost da se izrazuva nacionalnata pripadnost koga ima popisi, {to kako prethodna su{tinska osnova go ovozmo`uva na nekoj na~in oficijalnoto postoewe na pripadnicite na malcinstvata.

Takvata mo`nost ne ja u`ivaat malcinstvata vo sosednite zemji, nitu vo Grcija, nitu vo Bugarija, nitu vo Albanija, kade ne postoi grafa vo koja{to }e mo`at malcinstvata da ja izrazat nacionalnata pripadnost, objasnuva Ortakovski. Albancite vo Makedonija imaat pravo na nastava na svojot jazik vo osnovnoto i srednoto obrazovanie na na~in utvrden so Zakon, so toa {to vo vrska so ova pravo ima dodavka koja veli deka vo u~ili{tata vo koi nastavata se odviva na jazikot na nacionalnosta se izu~uva i makedonskiot jazik. Za site malcinstva vo ~lenot 7 od Ustavot se predviduva vo edinicite na lokalnata samouprava, kade {to tie se mnozinstvo ili zna~itelen del od naselenieto, vo slu`bena upotreba pokraj makedonskiot jazik i kirili~noto pismo da go koristat i jazikot i pismoto na nacionalnosta. So ovaa odredba se voveduva dvojazi~nost ili pove}ejazi~nost vo edinicite na lokalnata samouprava, vrz osnova na kriteriumite mnozinstvo i zna~itelen broj. So zakonot za li~na karta, ~len 5, se ovozmo`uva imiwata na pripadnicite na nacionalnostite vo nivnite li~ni karti da se zapi{uvaat dvojazi~no. Zna~i, pokraj na oficijalniot makedonski jazik i kirili~no pismo, da bide i na jazikot i pismoto na pripadnikot na nacionalnosta. Albancite i preostanatite malcinstva imaat svoi politi~ki partii.

Ako se napravi sporedba na pravata na Albancite vo Makedonija i vo SRJ, Ortakovski veli deka ona {to sega se slu~uva vo Kosovo, koe e pod me|unaroden protektorat, civilna administracija na UNMIK, so voena komponenta na KFOR, e ne{to {to otstapuva od sistemot na preostanatite delovi na SRJ.

Vo SRJ, vo nivnoto zakonodavstvo, e razvien sistemot na pravata i polo`bata na malcinstvata {to tamu `iveat i na ungarskata i na drugite, a toa mo`e da se odnesuva i na Albancite vo taa dr`ava, toga{ koga tie bi sakale da se vklu~at vo instituciite na sistemot. No, za `al, porane{nata SFRJ do krajot na osumdesettite godini be{e edna od mnogute zemji vo svetot so razvieni sistemi na za{tita na pravata na nacionalnostite. Kon krajot na 1980 godina ima{e restrikcija na tie prava, a vo vrska so pravata na albanskoto malcinstvo vo Kosovo ima{e nova situacija koga, kako rezultat na zna~itelnata restrikcija {to ja napravi Milo{evi}, se sozdadoa paraobrazovni institucii i paravojska i site nastani {to se slu~ija potoa na Kosovo. Vo Severna Grcija, Severen Epir, Albancite voop{to nemaat nikakvi prava, ednostavno nitu vo gr~kiot Ustav se ostava mo`nosta da ima nacionalni malcinstva, nitu pak vo nivnite zakoni. S# {to se ka`uva vo oficijalnata gr~ka politika e deka tamu postoi eden otsto muslimansko malcinstvo, taka {to na nekolku generacii nanazad se vr{i asimilacija na Albancite {to tamu `iveat. Toa se slu~uva i so turskoto malcinstvo, objasnuva g. Ortakovski.

Za pra{aweto dali Ustavot predviduva mo`nost vo R. Makedonija da ima nastava na jazikot na nacionalnosta vo visokoto obrazovanie i konkretno za [tuloviot kolex, Ortakovski veli deka spored Ustavot takva mo`nost ne postoi vo javnite visoko obrazovni ustanovi, a spored Zakonot za visoko obrazovanie koj e donesen vo avgust minatata godina, se ovozmo`uva isto taka vo soglasnost so Ustavot da ima privatno obrazovanie i na jazikot na nacionalnosta.

Formiraweto na novite privatni visokoobrazovni institucii }e go unapredi kvalitetot na visokoto obrazovanie. Tie mo`at da bidat bilingvalni i multilingvalni {to zna~i i na jazicite na nacionalnostite vo Makedonija i na stranskite jazici. [tuloviot univerzitet kako privatna visokoobrazovna institucija kade {to nastavata }e bide i na albanski i na makedonski i na angliski jazik, e vo soglasnost so Ustavot i Zakonot za visoko obrazovanie i e ~ekor napred vo relaksiraweto na me|uetni~kata tenzija koja proizleguva od pritisokot na albanskiot korpus vo RM da ima i visoko obrazovanie na svoj jazik. Spored Zakonot za visoko obrazovanie, ~len 95, nastavata vo privatnite visokoobrazovni institucii mo`e da bide i na jazikot na nacionalnosta. Za da se formira nekoja privatna visokoobrazovna institucija, pa i onaa na [tul, tie treba da pominat niz edna postapka {to ja regulira Zakonot za visoko obrazovanie. Tie }e podnesat svoi planovi i programi za finansiskata sposobnost pred Odborot za akreditacija i ako ja dobijat akreditacijata, diplomite }e bidat priznati od ovaa dr`ava. Dali kadrite koi }e proizlezat od privatniot univerzitet vo Makedonija }e mo`at da se vklopat vo op{testvenite tekovi, zavisi od programite koi }e bidat odobreni od Odborot za akreditacija, a ne od jazikot, objasnuva Ortakovski.