DPA PROIZLEZE OD PARAVOENITE FORMACII VO MAKEDONIJA

BOGOESKI: Operaciite {to se prezemaat vo okolinata na Tetovo se dobra psiholo{ka prednost za javnosta, deka kone~no dr`avata ne{to prezema protiv terorizmot. Ako podlaboko se poglednat nastanite {to se slu~uvaat vo posledno vreme, se pla{am deka ova }e bide samo eden ograni~en uspeh na Vladata. Problemot e vo toa {to niedna Vlada ne smee da dozvoli do ovoj stepen da bidat okupirani delovi na teritorijata na sopstvenata dr`ava vo tolku {irok prostor, fakti~ki od trome|eto me|u Jugoslavija i tampon-zonata, do planinite okolu Tetovo. Vladata gi propu{ti site mo`nosti navreme da gi re{i problemite. Vo su{tina, problemot e {to na{ata Vlada maka ma~i i den denes da se sprotivstavi na neprijatelot. Prvo se po~na so izjavi deka Makedonija e bezbedna i deka nikoga{ ne bila pobezbedna, pa toa deka stanuva zbor za dva - tri vozbudeni elementi na granicata, potoa deka se toa grupi od 5 do 10, za na kraj da bi operirale so brojka od 700 - 1.500 vojnici na ONA. Vladata do den denes ne n# uveri deka ima pretstava so koj neprijatel e soo~ena, bidej}i edna vlada ne mo`e da prezeme operacija, a da ne znae so kakov neprijatel ima rabota. Zatoa doa|a do pogre{ni procenki za dimenzionirawe na silata {to }e ni donese kontraefekti vo me|unarodnata zaednica. Doprva od me|unarodnata zaednica }e ima reakcii. Na Vladata pova`no & be{e opstojuvaweto na vlast, otkolku da se gri`i za bezbednosta i odbranata na RM. Ne stanuva zbor za teroristi~ki grupi, tuku paravoeni formacii vo najte{kiot oblik na politi~kiot terorizam koi se organizirani podolg period. Ve}e deset godini postojat ovie paravoeni formacii vo Makedonija, kako del od edna sealbanska vojska. Za `al, partijata koja u{te od periodot od 1991-92 godina u~estvuva{e vo formiraweto na paravoenite formacii, podocna se izdvoi vo politi~ka partija DPA na Xaferi i Ta~i i klu~nite li~nosti od ovie paravoeni formacii sega se partneri vo Vladata na Qub~o Georgievski. Na{ata Vlada dolgo n# uveruva{e deka imame najrelaksirani odnosi vo dr`avata. Stanuva{e zbor za profiterski interesi na Georgievski. Toj znae{e deka ima takvi strukturi, no ne saka{e da im se sprotivstavi, tokmu poradi ovie interesi. Koga imate slu~uvawa so paravoeni formacii mora da vodite smetka deka tie se vo Makedonija, deka se dobro organizirani i deka niv treba u{te vo zarodi{ da gi suzbiete. Vo sprotivno }e se soo~uvate so mo`nosta da se infiltriraat na celata teritorija. Toa nam ni se slu~i vo momentov. U~estvoto na pripadnici na OVK od Kosovo vo t.n. Osloboditelna nacionalna armija, nejze ne & dava nikakov poseben beleg, za da se ka`e deka nie sme soo~eni so agresija od Kosovo. Toa ne e to~no. Stanuva zbor za vojska na Albancite vo Makedonija, paravoena formacija poddr`ana od borci od OVK.

BOGOESKI: Jadroto na paravojskite e makedonsko. Takanare~enata Osloboditelna narodna armija e del od sealbanskata vojska. Taa u~estvuva{e i & pomaga{e na OVK so svoi borci, zatoa {to i odredeni komandanti i borci na OVK za vreme na ofanzivata na jugoslovenskata vojska na Kosovo svoe pribe`i{te najde vo Makedonija. Na{ata Vlada, na{iot Premier, se prave{e deka "ni{to ne gleda" zaradi relaksirawe na me|uetni~kite odnosi i tvrde{e deka toa e naso~eno protiv Jugoslavija, a ne ja zagrozuva Makedonija. Sega bi go pra{al - dali ne ja zagrozuvaat Makedonija paravoenite formacii?! Na site {to rabotat vo dr`avnata bezbednost im e jasno deka ovie lu|e se vklu~eni vo kanalite na {verc so cigari, droga i oru`je i imaat bliska sorabotka so lu|e od Vladata na Georgievski. Toa e najgolemiot problem na Makedonija.

BOGOESKI: Ako ja isklu~ime Slovenija, koja be{e posebna prikazna, site drugi imaat svoi specifiki na vnatre{en sudir vo ramkite na porane{na Jugoslavija, za razlika od Makedonija koja se grani~i so ~etiri sosedni dr`avi. Od druga strana, albanskata paravoena formacija vo svojata pozadina go ima Kosovo. Negiraweto na vodstvoto na paravoenite formacii deka tie ne se borat za "Golema "Albanija " e obi~na izmama, bidej}i tie se borat za federalizacija na Makedonija i za sozdavawe na etni~ki ~isti teritorii na Albancite sekade kade {to `iveat. Vsu{nost, toa go promovira{e i Albanskata akademija na naukite kako cel na dejstvuvaweto na Albancite kade i da se. Ne treba da se zala`uvame deka celta e samo federalizacija na Makedonija so pravo na samoopredeluvawe i priznavawe na Albancite, koi `iveat vo Makedonija kako konstitutiven narod. Toa e takti~kata cel koja vodi kon ostvaruvawe na krajnata cel - "Golema Albanija".

BOGOESKI: Idejata za "Golema Hrvatska" s# u{te ne e propadnata, iako po Dejtonskiot dogovor od 1995 godina postoe{e ~uvstvo deka propadna, kako i idejata za "Golema Srbija" koja be{e soo~ena so ofanzivata od NATO. Ne mo`e da se govori deka ovie idei se propadnati. Tie s# u{te `iveat i gledate sega {to se slu~uva so KFOR. Idejata za "Golema Albanija" najmnogu be{e pottiknata po intervencijata na NATO vrz Jugoslavija. Na odreden na~in ovaa ideja stana strategiski partner na politikata na NATO. Naedna{ silite na NATO se najdoa kako sojuznici na OVK i bea do`ivuvani kako osloboditeli. Toa im dade silen pottik na paravojskata i na albanskite politi~ki subjekti vo Makedonija i {ansa za kone~no ostvaruvawe na nivnata cel: sozdavawe na federativna Makedonija, so albanskiot narod kako konstitutiven narod i albanskiot jazik kako vtor slu`ben jazik i pravo na samoopredeluvawe do otcepuvawe. Tie "de fakto" po~uvstvuvaa deka sega e momentot za svoite celi, bidej}i pokraj me|unarodnata situacija mnogu im odgovara{e politikata na Georgievski. Na{iot Premier, zaradi profit, go proglasi Ha{im Ta~i za premier na Kosovo ru{ej}i gi normite na me|unarodnoto pravo i principite na sorabotka so drugite dr`avi.

BOGOESKI: NATO sega se najde vo edna golema dilema. Se postavuva pra{aweto na opravdanosta na intervencijata na NATO vo Kosovo. Sega me|unarodnata zaednica pred svoite o~i gleda deka se odi na pomasovno i postra{no etni~ko ~istewe na Kosovo, iako trupite na NATO se tamu. Isto taka, se promovira so voeni dejstvija idejata za "Golema Albanija" i toa so okupirawe na delovi od teritorijata na RM. Sega tie se zbuneti i edinstveno {to bi sakale e da prekinat dejstvijata, da vidat do kade se i da ja ispitaat misijata na KFOR na Kosovo. Mnogu te{ko }e odi toa. Evropa }e bide soo~ena so sindromot na jugoisto~na Azija vo periodot koga tamu pomaga{e odredeni re`imi. Istoto sega }e se slu~i i vo Kosovo i vo Makedonija. Taa u{te dolgo nema da zazeme jasen stav. Tie go poddr`uvaat integritetot i stabilnosta na Makedonija, ne gi poddr`uvat ekstremistite, no definicijata za ekstremistite ne e precizna. Ovoj termin e pove}e politi~ki otkolku voen i bezbednosen. Stanuva zbor za paravoeni formacii koi prezemat teroristi~ki akcii so politi~ki celi.

BOGOESKI: Zaradi politi~kite interesi na premierot Georgievski, vo ime na relaksiranite odnosi, "ne gledavme" deka se natrupuva oru`je, deka se ve`baat paravoenite formacii. Pogubno se odrazi na imunolo{kiot sistem na RM partiziraweto na dvete klu~ni institucii, bezbednosta i odbranata. Na{iot bezbednosen sistem e razru{en do temel. Toa go doka`uva i faktot {to ~lenovite na DPMNE ne se mobilizirat, a od druga strana DPMNE napravi partiska dr`ava. Naru{en e patriotizmot. Se postavuva pra{awe dali site lu|e ja ~uvstvuvaat ovaa dr`ava kako svoja ili taa e na Georgievski i na DPMNE. Toa e stra{en problem vo borbata protiv paravoenite formacii. Na profesionalen plan s# {to prezema Vladata e nadvor od site voeni i bezbednosni pravila.

BOGOESKI: Za mene ne e iznenaduvawe, bidej}i site politi~ki partii po~nuvaj}i od PDP, DPA, NDP vo svoite programski politi~ki celi imaat zacrtano federalizacija na Makedonija. Site politi~ki barawa na t.n. ONA se identi~ni so barawata na albanskite politi~ki partii vo Makedonija. Ne treba da iznenaduva toa {to ovie partii koketiraat so paravoenite formacii, iako niedna od niv ne priznava deka ima vrski so niv. Albanskite partii imaat dlaboki vrski so niv, osobeno DPA koja proizleze od paravoenite formacii vo Makedonija. Tie brzo najdoa zaedni~ki jazik i vo Parlamentot i nikade ne se spomena ~ii se tie formacii so koi }e se borime. DPA e dlaboko involvirana vo ova {to se slu~uva. Xaferi dava razli~ni izjavi. Treba da se nabquduva {to rabotat i Ta~i i Xaferi. Tie natrupaa ogromno koli~estvo oru`je i direktno u~estvuvaa vo {vercot. Voop{to ne treba da im se veruva na izjavite. Naprotiv, tie bea politi~kite lideri i garanti za slobodnoto dejstvuvawe na paravoenite formacii vo Makedonija vo ime na relaksiranite odnosi so Qub~o Georgievski.

BOGOESKI: Nie voop{to ne se snao|ame na toj plan. Ako ni se razru{eni stolbovite na bezbednosta, ako nemate nacionalna strategija za bezbednost i odbrana, a imate Vlada koja e zainteresirana da go pomaga raspar~uvaweto na Makedonija, normalno takti~kite dejstva ne mo`ete uspe{no da gi vodite. Prvo, klu~en element na psiholo{kata vojna e to~nata definicija {to ovaa dr`ava saka i protiv kogo se bori. Dlaboko sum ubeden deka Vladata i od ovaa situacija saka da profitira, a ne da vodi nacionalno-bezbednosna i odbranbena politika na Makedonija.

BOGOESKI: Za `al, mo`ni se novi sudiri i tie se realni s# dodeka paravoenite formacii se poddr`uvani od Kosovo. No, vo niv ima vklu~eno i borci od zemjite na islamskiot fundamentalizam, platenici od Evropa, Amerika, od albanskata emigracija. Vladata ne }e mo`e da go iskontrolira ona vo {to i samata u~estvuva{e. ]e dobieme i brza reakcija od me|unarodnata zaednica koja }e n# pritiska na politi~ko re{enie na voeniot konflikt {to za nas ve}e na po~etok e gubitok i }e se poka`e deka Ta~i i Xaferi zaedno so paravoenite formacii uspeale za mesec i polovina da gi ostvarat celite {to ne mo`ea da gi ostvarat so godini. Na odreden na~in nie na dolg period }e se soo~uvame so sostojba koja mo`e da se definira kako "nitu vo vojna, nitu vo mir". Dokolku ne dojde brzo do promena na ovaa Vlada, koja "de fakto" ja pomogna t.n. Osloboditelna narodna armija, moite procenki za `al se dosta pesimisti~ki.