KOJ ]E KLEKNE PO SETO OVA?

Sobranieto donelo zaklu~oci kade stoi "ekstremisti" a, vladinite funkcioneri non-stop gi vikale teroristi. Nekoj e dosta ~uvstvitelen po toa pra{awe, pa nikako ne se obiduva da najde re{enie za krizata, tuku samo }e soli pamet koj termin da se koristi.

Gospoda semo}ni, Vie {to treba da ja turkate i isturkate rabotata vo koja go vovlekovte narodot, dosta be{e so babini prikazni za teroristi i ekstremisti. Ako sakate i komiti vikajte gi, edno za niv e zaedni~ko deka treba da gi izbrkate od ovie predeli zatoa {to zemale oru`je v raka i sakaat da go uni{tat ona {to 60 godini se grade{e, Makedonija. Imenuvaweto so ekstremisti, a ne so teroristi zna~i i otvorena poddr{ka za nivnite dejstva. Taka barem toa go sfa}a civiliziraniot svet. Od druga strana, za nekoi analiti~ari nitu ovie termini ne se soodvetni. Ako se teroristi, toga{ teroristite napa|aat i si odat, teroristite pukaat i begaat, podmetnuvaat eksplozivni napravi, vr{at atentati i sl.

Ovie vo Tetovo se ve}e desetina dena tamu. Napa|aat vkotveni vo dobro podgotveni pozicii. Za takvite analiti~ari ne stanuva zbor za ekstremizam i za terorizam tuku za oru`en bunt. No, premierot Georgievski ne sakal taka da go nare~e ovoj problem, zatoa {to so toa }e padnela vo voda negovata konstatacija za relaksiranosta na me|uetni~kite odnosi vo dr`avata. Druga rabota. Golema dilema be{e dali teroristite ili ekstremistite vleguvaat od Kosovo ili pak tie se lu|e od Makedonija, koi navodno ne mo`ele da go istrpat terorot na makedonskata vlast, pa posegnale po oru`jeto da si gi re{at svoite problemi. Za ova postoe{e i s# u{te postoi golema podelba vo samata Vlada ili podobro re~eno me|u albanskiot i makedonskiot politi~ki blok. Georgievski i negovoto VMRO tvrdat deka vooru`enite grupi doa|aat organizirano od Kosovo kade se obu~uvaat vo trening-centrite i ottamu preku [ar Planina se upatuvaat kon Makedonija da go poka`at ona {to go ve`bale tamu. Takov e stavot gore-dolu i na re~isi site opozicioni politi~ki subjekti, so isklu~ok na PDP. Xaferi i negovite istomislenici go tvrdat sosema sprotivnoto deka tie grupi ne se od Kosovo, tuku deka se Albanci od Makedonija nezadovolni od statusot vo op{testvoto. Da napravime edna analiza. Spored Ustavot na Republika Makedonija Vladata ne smee da ja upotrebi Armijata i te{koto vooru`uvawe za da gi neutralizira poziciite na ekstremistite, dokolku tie ne se odnadvor. Zna~i, ako grupite se doma{ni, toga{ so niv treba da se spravi samo policijata, no ne i vojskata. Toa be{e potegot na Xaferi. Ekstremistite se doma{ni, Armijata nema ustavno pravo da napa|a. Ako e taka kako {to veli po~ituvaniot g. Xaferi, toga{ edno pra{awe do nego: Od kade im se najde tolkavo vooru`uvawe na ekstremistite da mo`at sekojdnevno, ramo do ramo, da se nosat so silinata na makedonskite sili za bezbednost? Ako tie se makedonski Albanci, toga{ toa e elektoratot, izbira~ite na Arben Xaferi i Imer Imeri. Ne sakam ni da pomislam, a ne pak da veruvam deka tie gi organizirale ova da go pravat. No, zatoa pak se postavuva u{te edno su{testveno pra{awe: Zna~i li toa deka i Xaferi i Imeri ne mo`at da si gi kontroliraat svoite glasa~i i deka tie se ve}e sosema drugo telo, koe nema verba vo albanskite politi~ki subjekti, pa sega se obiduvaat nadvor od instituciite na sistemot, bez DPA i PDP, da gi ostvarat svoite celi, bidej}i nivnite politi~ari ne uspeale taka brzo da gi re{at? Zaklu~okot e sleden: DPA i PDP so vakvite nivni stavovi samite vleguvaat vo nepotrebna ka{a za koja i samite se svesni deka ne e taka kako {to tie prika`uvaat. Samite se prika`uvaat kako gubitnici vo ovaa kriza. Baraat da vlezat vo fazata na odlu~uvaweto, a ne znaat za {to da odlu~uvaat.

Ekstremnite barawa vedna{ da se napravi promena na Ustavot i federalizacija na dr`avata vo vakva dramati~na situacija se lo{i za site lideri na Albancite vo Makedonija. Toa naiduva na ostra osuda od site evropski institucii i pretstavnici zastapeni vo tie tela. Go gubat politi~kiot kredibilitet {to re~isi deset godini i dvete politi~ki partii na Albancite makotrpno go gradea za da se prika`at vo evropskata javnost kako subjekt so golema politi~ka te`ina i vrednost. Treba ubavo da se razmisli. Ovaa situacija ne & {teti tolku na Makedonija, kolku na Albancite generalno. Makedonija kako dr`ava od ovaa situacija mo`e da izleze u{te posilna pred me|unarodnata zaednica. Cela Evropa stoi zad Makedonija, a koj stoi sega zad Albancite? Ekstremistite? Xaferi e iskusen politi~ar, mnogumina go narekuvaat lider na Albancite ne samo vo Makedonija, tuku i na Balkanot. Ottuka, vakvite izleti }e go diskreditiraat, prvo kako li~nost, zatoa {to dosega evropskata javnost go znae{e kako poinakov, a potoa }e se diskreditiraat vistinskite albanski interesi. Da go svrtime listot naopaku. Mo`e li celata ovaa situacija vo koja se najdovme da zna~i i menuvawe na stranite na Balkanot. Mnogu evropski vesnici i magazini ve}e pi{uvaat deka nekoj saka da gi nasedne Albancite, da se prika`at kako agresori i sopira~ka vo novite balkanski tekovi, a ne kako `rtvi od pred dve godini i so toa me|unarodnata zaednica da im go svrti grbot. Albancite toa ne smeat da si go dozvolat, posebno ne Albancite vo Makedonija. Tie mo`ebi ne se dr`avotvoren narod, no sepak u~estvuvaa vo gradeweto na dr`avata od samiot nejzin po~etok, na vakov ili onakov na~in, zaedno so site malcinstva koi `iveat vo dr`avava.

Kris Paten so zakanuva~ki podignat prst, iako re~e deka ne e zakana, gi predupredi kosovskite politi~ki subjekti jasno da odgovorat na ~ija strana se i kogo navistina tie poddr`uvaat. Vo sprotivno, }e ja izgubat poddr{kata od site relevantni evropski institucii i, kako {to re~e Paten, te{ko deka i vo idnina }e mo`e da gi ubeduva evroparlamentarcite za pomo{ na Kosovo. Na vakov na~in Albancite ve}e ne se omileni vo Evropa. Ne pominaa ni dva dena od takvite predupreduvawa, Rugova,Ta~i i Haradinaj ja potpi{aa Deklaracijata so koja baraat ekstremistite da go polo`at oru`jeto i da se vratat vo svoite domovi. Pritisokot vrz niv stanuva ostar. Ne smee da se dozvoli nov konflikt na Balkanot, osobeno sega po zaminuvaweto na Milo{evi} od politi~kiot `ivot koj be{e glavniot kreator na balkanskite voeni sindromi. Na povidok se novi sudiri, no ovoj pat bez Milo{evi}.

Koj }e bide sega vinovnikot? Seto ona {to se slu~uva }e gi izmeni rabotite na Poluostrovot i mnogumina }e se zapra{aat zo{to Milo{evi} go pravel toa. Klu~ot sega e vo racete na Xaferi i Imeri. Tie treba da go spasat brodot koj tone so albanskite interesi. Tie dvajca treba da ja povratat doverbata koja do v~era ja imaa vo me|unarodnata zaednica, ne kako li~nosti, tuku kako Albanci.

[vedskiot minister za nadvore{ni raboti, Ana Lind, ~ija zemja e pretsedava~ so EU veli: "Tuka e g. Xaferi, iskusen i umeren politi~ar so kogo mo`eme da razgovarame na vakvi slo`eni temi". Zna~i, Evropa od nego o~ekuva i evropsko odnesuvawe, kako i dosega. Vo sprotivno, Evropejcite mo`at da go podignat `oltiot karton.

Samitot na EU vo Stokholm e najdobra potvrda na seto toa. Makedonija dobi nedvosmislena i bezrezervna poddr{ka od site zemji-~lenki. Da ja razgledame pozicijata na SAD od edna i na Rusija od druga strana, koga stanuva zbor za krizata vo Makedonija. Me|u prvite izjavi koi dojdoa od portparolite na amerikanskiot Stejt department stoe{e deka Va{ington nema namera da ispra}a dopolnitelni vojnici vo regionot, nitu pak voeno da intervenira za re{avawe na problemot zatoa {to pazete "ne se zagrozeni nacionalnite interesi na SAD". Toa zna~i deka Makedonija pove}e ne e zona na interes za najmo}nata dr`ava. Bevme zona na interes toga{ koga & bevme potrebni na Amerika da gi smestime NATO-vci ovde i da im dademe pribe`i{te na stoticite iljadi begalci od Kosovo, bevme interesni za Amerikancite koga treba{e da mu se dade logisti~ka poddr{ka na bombardirawata vrz Jugoslavija, da im se otstapi odreden teritorijalen prostor za da mo`at besprekorno da dejstvuvaat. Pove}e ne sme im interesni i potrebni. Tie si gi zavr{ija rabotite. Prosto n# izvisija. Koga dojde redot sega tie da n# branat od naplivot na terorizmot, makedonskata Vlada trebala sama, so svoi sredstva, da si go re{i problemot. Barem za drugpat }e znaeme kako, ako povtorno ne n# prinudat toa da go napravime. A, mal si i }e mol~i{.

Rusija. Kako dobredojde & se nametna stavot na Va{ington deka Makedonija ne e nacionalen interes za nego. Toa e povod ve}e istisnatata Rusija od balkanskite prostori povtorno da se nametne kako golema sila na ovie mesta kade se prekr{uvaat Istokot i Zapadot na planetava. Se somnevam deka Moskva ovaa mo`nost }e ja prokocka. Poglednete gi samo ruskite oficijalni li~nosti. Nitu Putin, nitu Ivanov ne bea vaka rastr~ani koga stanuva{e zbor za Jugoslavija, a be{e nejzin najsilen sojuznik. Vo rok od samo pet dena Makedonija ima{e nekolku kontakti so ruskite dr`avnici prvi na vakvo nivo po osamostojuvaweto. Igor Ivanov be{e vo Skopje, Trajkovski ima{e telefonski razgovor so Putin, potoa se sretnaa vo Stokholm za da diskutiraat za Makedonija, Igor Sergeev, ruskiot minister za odbrana, re{en e voeno da & pomogne na zemjava vo koj bilo oblik za da gi razoru`i ekstremistite. Impozantno. Rusija kategori~no ja brani Makedonija kako da se brani sebesi. Zo{to? Zatoa {to ako za Amerikancite ne e, toga{ za Rusite Makedonija e nacionalen interes. Rabotite radikalno se menuvaat. Strate{kite interesi Golemite sili gi prekrojuvaat po svoi potrebi. Ne e ~udno ako ve}e od utre ja zasilime sorabotkata so Rusija pove}e otkolku {to toa dosega be{e so NATO. Premierot Georgievski neodamna i samiot najavi deka za za{tita na teritorijalniot integritet i suverenitet na Makedonija nema da birame sojuznici. Ovaa kriza sozdava dopolnitelni problemi. Sega ne e vo pra{awe samo napadot na ekstremistite, tuku i borbata na Golemite sili za vladeewe na ovie prostori. Sakale ili ne, toa povtorno }e go re{at Golemite. Nie samo }e treba serviranoto da go prifatime. Arno ili lo{o, }e nemame izbor. Za na{iot nacionalen interes nema nikoj da se zapra{a i da n# pra{a. @iveeme, se borime i branime za tu|ite interesi. Posledniov sudir ne e ni{to drugo, tuku samo potvrda na seto toa.