NOSTRADAMUS JA PREDVIDEL SUDBINATA NA MAKEDONIJA ZA VREME NA PRVATA SVETSKA VOJNA

Da ka`eme nekolku zborovi i za negovite najzna~ajni proro{tva, za koi vo dobar del od svetskata javnost se smeta deka i navistina se imaat ostvareno i po koi, toj vsu{nost, stanal poznat kako eden od najgolemite proroci na site vremiwa. Vo interes na prostorot }e se zadr`ime samo na nekoi od niv.

Vo pesnata 35 (od deloto "Prv vek"), Nostradamus napi{al:

Vo ovaa pesna jasno e opi{ana smrtta na francuskiot kral Henri Vtori, koja se slu~ila kako rezultat na nesre}en slu~aj za vreme na eden vite{ki turnir vo juni 1559 godina. Iako Nostradamus go predupredil kralot Henri Vtori da ne u~estvuva na toj vite{ki turnir, kralot ne go poslu{al i u~estvuval vo ovie improvizirani borbi. Tamu Henri Vtori imal dvoboj protiv grofot Montgomeri. Obajcata na {titovite imale lavovi, a kralot Henri Vtori bil {est godini postar od grofot Montgomeri. Za vreme na posledniot nalet, slu~ajno kopjeto na grofot Montgomeri se skr{ilo i dve par~iwa od nego vlegle niz otvorot na zlatniot {lem (zlatniot kafez) na kralot Henri Vtori. Pritoa kralot se zdobil so dve smrtonosni rani. Edniot del od kopjeto mu go izvadil ednoto oko, a drugiot se zabodel neposredno do vtoroto oko. Obete par~iwa vlegle vo negoviot mozok, taka {to po desetdnevna u`asna agonija, kralot umrel. Tokmu taka kako {to mu pretska`al Nostradamus.

Nostradamus predvidel i golem broj nastani {to se slu~ile mnogu podocna od vremeto vo koe `iveel. Taka, na primer, toj go predvidel doa|aweto na vlast na diktatorot Franko vo [panija, pa duri go pogodil i negovoto ime, kako i imeto na negoviot prethodnik, Rivera. Vo pesnata 16 od deloto "Devetti vek", Nostradamus pi{uva:

Nostradamus to~no go pogodil i imeto na Luj Paster, a go predvidel i doa|aweto na Hitler na vlast vo Germanija, kako i Vtorata svetska vojna. Rekovme deka imeto na Hitler go zapi{al kako Hister.

Nostradamus ~estopati pi{uval proro{tva i za Balkanot. Vo negovite dela se spomnati: Tesalija, Epir, Romanija, Srbija, Slavonija, Dalmacija, Panonija, Troja, Evbeja, Krit, Grcite i drugi balkanski toponimi i etnonimi. Sepak, od celiot Balkan rekovme deka najmnogu gi spomnuval Makedonija i Makedoncite.

Od ponovite nastani {to se slu~ija na Balkanot }e ka`eme deka mo`ebi vo edna svoja pesna Nostradamus ja pretska`al vojnata vo Hrvatska od 1991-1992 godina. Imeno vo pesnata broj 32 od deloto "Vtor vek", Nostradamus gi spomnuva oblastite Dalmacija i Slavonija. Vo prviot stih na pesnata toj pi{uva deka }e ima krv vo Dalmacija, a vo tretiot stih doslovno pi{uva: "Silen pla~ }e se {iri niz cela Slavonija". Site znaeme deka vojnata vo Hrvatska se vode{e tokmu vo Dalmacija (Kninska kraina i okolinata) i vo Slavonija, pri {to najmnogu nastrada gradot Vukovar. Toj ja spomenuva Slavonija i vo edna druga pesna, vo koja pi{uva deka vo Slavonija "Stariot uni{tuva~ }e razru{i eden grad", {to isto taka mo`e da asocira na uni{tuvaweto na Vukovar.

A, sega da po~neme so prezentiraweto na stihovite na Nostradamus vo koi toj gi spomenuva Makedonija i Makedoncite. ]e se obidam vrz osnova na o~iglednite fakti, da dadam sopstveni razmisluvawa bez pretenzija da nametnuvam nekakvi teorii. Nekoi od ovie pesni navistina za~uduvaat so spletot na podatoci opfateni vo niv, koi napadno asociraat na poznati nastani od makedonskata istorija. Vo drugi pesni ili stihovi, pak, (barem jas) ne mo`ev da nasetam nekoja pozna~ajna koincidencija pome|u stihovite i ve}e slu~enite (ili mo`ebi idni?) sobitija povrzani so Makedonija i so Makedoncite. No, da po~neme po red.

Najnapred }e gi poso~ime pesnite i stihovite vo koi mo`e da se naseti sovpa|awe vo vrska so nastani od na{ata istorija, koi i navistina se imaat slu~eno. Spored moe mislewe vakvata podudarnost duri e i frapantna.

Taka, na primer, vo pesnata broj 35 (od deloto "Devetti vek") Nostradamus pi{uva:

Na angliski ovie stihovi glasat:

Dali ovie stihovi napadno n# potsetuvaat na opis na nastanite okolu Makedonija za vreme na Prvata svetska vojna? Dali ovde spomenatiot Ferdinand ne e vsu{nost bugarskiot car Ferdinand, koj kako car, sekako deka bil blagorodnik? Se znae deka toj ja vnel Bugarija vo Prvata svetska vojna, tokmu poradi silniot pritisok od strana na VMRO i tokmu poradi toa {to sakal da zagrabi {to pogolem del od Makedonija. Ottamu, prosto neverojatno zvu~at stihovite spored koi "]e se otka`e od cve}eto, da gi sledi Makedoncite" (vo sloboden prevod: "Se otka`a od cve}eto za da gi sledi Makedoncite"), koi mo`at samo da zna~at deka poradi Makedoncite toj vlegol vo vojna, t.e. se otka`al od "cve}eto" kako simbol na mirot. Vo sklop na ova se i stihovite "Vo kriti~niot moment negoviot plan nema da uspee". Znaeme deka Ferdinand, otkako ja zagubil vojnata, pritisnat od site strani, abdiciral vo polza na svojot sin Boris, neposredno po zavr{uvaweto na Prvata svetska vojna vo 1918 godina. Potoa Ferdinand se vratil vo Germanija.

Potrebno e malo poznavawe na postarata istorija za da se sfati posledniot stih, koj glasi: "A toj }e nastapi protiv Mirmidoncite". Koi bile Mirmidoncite? Iako Mirmidoncite gi spomenuva u{te Homer, vo Sredniot vek terminot Mirmidonci, od strana na nekoi avtori, se koristel kako etnonim za nekoi od t.n. "ju`noslovenski narodi". Dali mo`ebi ovoj pat ovoj termin se odnesuva na Srbite, protiv koi glavno Ferdinand vojuval za vreme na Prvata svetska vojna? Poznato e deka ne samo vo delata na Nostradamus, tuku i vo drugi postari rakopisi i hroniki, mnogu dene{ni narodi, zemji i gradovi se predadeni pod drugi imiwa, koi im bile poznati na toga{nite avtori. Vo ovaa pojava nema ni{to ~udno i sigurno deka istata ne go zaobikolila ni Nostradamus. Poradi toa, a vo sklad so dosega napi{anoto, mo`e da se pretpostavi deka pod terminot "Mirmidonci" Nostradamus mo`ebi mislel tokmu na Srbite protiv koi vojuval "blagorodniot Ferdinand".