ZO[TO NE ODRODUVATE OD NA[ATA VERA?

Nemame nikakva namera da polemizirame so gospodinot Takovski, dekan na Bogoslovskiot fakultet, za negoviot izbor, no sakame da dademe vistinito viduvawe za sostojbite vo Avstralija, bidej}i veruvame deka ne gi znaete ili ste pogre{no informirani od va{ite bra}a vo Hrista.

Gospodine Takovski, zarem ne ste se preispitale samite sebesi za vrevata koja ja krenavte za da dojdete do titulata dekan? Kako i koj dosega gi naimenuva{e nositelite na tie funkcii?

Gospodine Takovski, na pra{aweto vo koe se tvrdi deka MPC se soo~uva so niza problemi i vnatre vo svoite eparhii, Avstralisko-novozelandskata na primer, do neodamna i Bregalni~kata, Vie ka`uvate dosega nepoznati raboti za koi u{te vo vremeto na formiraweto na tie crkovni op{tini vo Avstralija Vie ste znaele deka eden den toa ke pukne. Navistina ne sme znaele deka i od na{ive (crkvata) sme imale nekoi vidoviti li~nosti.

Zo{to gospodine Takovski, koga Vie tolku & ste verni na crkvata i na Boga, u{te toga{ ne ste se sprotivstavile ili pobarale da se smeni na~inot na formiraweto na tie crkovni op{tini i crkvi i da se postavat vrz osnova na kanonite koi deneska gi barate i vrz niv se povikuvate? Verojatno toga{ ne vi zna~ea ni{to. Va`no vi be{e da vi se napravi odewe i idewe.

Govorite deka "tuka se me{aat materijalnite interesi na poedinci".

Mnogumina od vas i va{ite bra}a vo Hrista go govorite toa. Zo{to javno ne gi ka`ete takvite? No, koga govorite za takvi raboti, verojatno ve grize va{ata sovest na "valkani race".

Govorite deka vo Avstralija imame edna nenormalna, necrkovna sostojba! Se pra{uvame kako mo`e da bide normalna i crkovna koga vie od tamu takov kadaren vladika i takvi kadarni sve{tenici ni isprativte. Ne gi interesira moralot i duhovnoto vo crkvata, tuku samo materijalnoto. Treba da mu se plati na vladikata iznos od 300 dolari vo plik za da odr`i slu`ba, i pokraj platata od eparhijata za koja nikoj ne znae kolkava e, a isto i na sve{tenicite treba da im se plati li~no v race za ven~avka ili kr{tevka, ili nema da go izvr{at toj ~in. Ovde sve{tenicite se na platen spisok, zemaat nedelna plata i sekako spored ovde{nite zakoni crkvata pla}a taksa na dr`avata koja taksa na krajot od finansiskata godina dr`avata im ja vra}a na sve{tenicite.

Vo crkvite ima crkovni upravi koi vodat gri`a za rabotite vo nea i okolu crkvata. Za kr{tevkite i ven~avkite ima odredena taksa koja ja napla}a klisarot i za istoto izdava smetkopotvrda. A od stredstvata sobrani vo crkvata se pla}a godi{en razrez na eparhijata, od koj treba odreden procent da odi za Bogoslovskiot fakultet, kade ste vraboteni kako dekan, predavate dogmatika i crkovnoslovenski jazik, a zgora na toa i slu`ite kako sve{tenik vo crkvite "Sv. \or|i" i "Sv. Jovan" - {to zna~i Crkvata i Vas ve ostavila na...

Dali samo finansiskoto rabotewe go smetate za jurisdikcija? Dali MPC ima jurisdikcija vrz crkvite vo Dra~evo, Nerezi, Volkovo i drugi? Dali MPC ja znae vistinskata finansiska sostojba vo navedenite crkvi i vo Prespansko-bitolskata eparhija i dali voop{to pla}aat razrez za bogoslovijata i za Bogoslovskiot fakultet?

Navistina e nenormalna i necrkovna, ako se vratime nazad od vremeto na doa|aweto na takanare~eniot "vladika Petar" za nadle`en Mitropolit. Spored koi kanoni n# nosite po sudnicite da talkame po sidnejskite plo~nici?

Ve molime, kako poznat teolog, spored koe kanonsko pravilo n# odroduvate od na{ata pravoslavna vera?

Govorite navodno "ako nekoj organizam bil zarazen, treba da se amputira, inaku }e propadne celoto telo". Koga ova go potencirate, zo{to ne go sprovedete na delo po~nuvaj}i od Vas?!

Ne mo`e eden narod koj broi pove}e od polovina milion da strada od eden takanare~en vladika. Verojatno site na nekoj na~in ste se izvalkale i ogre{ile pred Boga i zatoa vaka ni odat rabotite. "Ribata se smrduva od glavata".

Znaete li kako i na koj na~in postavuvavte vladici i poglavari? Kolku gi po~ituvavte kanonite toga{?

"Dobriot vladika ne gleda od narodot pari da graba".

"Dobriot vladika narodot so dve o~i go gleda".

BOG NA NEBO, KUMOVI NA ZEMJA

Vernicite imaat du{a bo`ja. Dajte anketa na MTV dali se za ili protiv promena na imeto na majkata crkva i vrz osnova na toa }e dobiete jasen zaklu~ok.

Gospod go prodale za srebrenici, a Vie trgovci crkovni za kolku zlatnici i srebrenici go prodavate imeto i krstot, za lopati? Ili toa e crkovna tajna ve~era sveta, no ako ne na zemja, na nebo site tajni se otkrivaat so garant.

Mislite li za du{ite va{i i za vernici ovde i vo dijasporata i na du{ite nebeski od va{i rodnini kako }e reagiraat, }e {trajkuvaat.

Ako se dogovorat i se naluti Bog, Gospod i Sv. Duh i angelska vojska, ne daj Bo`e, Makedonija da ja kazni so su{a, bidej}i nemavme sneg, logi~ki }e nema voda i }e se pojavat bolesti pekolni.

Kakvi trgovci ste ako vi zapoveda Amerika, Vatikan ili Carigrad? ]e n# prodadete, zapalite ili ubiete za da ne se {iri bolest.

g. Gorazd apelira da se izgradi pobrzo manastirot "Sv. Prohor P~inski". Toj se ispoveda vo crkva Bogorodica na praznik Sv. Luka lani kaj vidovitiot Bor~e od s. Mlado Nagori~ani - Kumanovsko. Koga bil ednogodi{no dete mnogu bil bolen i majka mu go odnela na grob na Sv. Prohor. Zaspal i ozdravel vedna{. I ~uvstvuval so godini obvrska da mu se oddol`i za {to stanal vladika po Bo`ja promisla i zatoa gradi so brat mu i dva popa Bo`ji hram vo rodnoto selo Strezovci.

Vo Kumanovo za Vodici vo crkvata "Sv. Nikola" se pojavi samo eden kum za krst i ima{e radost {to nema konkurent. Tri pati ima{e okolu 3-6 konkurenti, no zaradi siroma{tijata narodot e prepla{en za sega{nata idnina.

Dobro bi bilo i vo drugi gradovi vo Makedonija da ima narodni kujni crkovni, a ne samo vo Skopje. Ili da kopame bunari i da po{umuvame planini i siguren sum barem edna dnevnica bi dale lu|e za manastirot "Sveti Prohor P~inski" i za "Sveti Kliment Ohridski" za zdravje svoe i za semejstvoto.

NEKA CRKNAT SPORTSKITE VELESILI

I koga klubovite }e ja odbegnuvaat zaradi visokata naemnina i koga }e se poka`e kako golem zagubar, MMF }e ima i tuka razbirawe i }e ni dade pristoen rok za da go likvidirame zagubarot ili da go privatizirame. Nema da ni bide sevte. Ja znaeme procedurata. Ako propadnat 10-15 milioni marki nema da bide polo{o od zagubata na Jugohrom.

Bazenot "Mladost" ne raboti. Nema sredstva da ja plati strujata. Site sportski objekti kuburat so parite. Propa|aat.

Zo{to ne bi startuvale so izgradbata na sistemot "Zletovica". Na nego ~ekaat 150-200. 000 `iteli. ^ekaat za vodata nasu{na. Da ne gradime zagubar. I za grupi huligani. Megalomanijata e bumerang. ]e te udri po glava.

ZBOGUM [VAJCARIJO, ^AO EVROPSKA UNIJO

Sega kako super-bingo nade` ni e Evropskata unija. I pak ne se zafativme se motikata, tuku katadnevno i skoro sekoj ~as vo ustata ni e EU. A s# u{te sme mo`en kandidat i so paraf za ne{to {to doprva n# o~ekuva. A nam ni treba pred s# gra|anska i civilna dr`ava, pravna so visoka politi~ka, komunalna kultura, vra}awe na mnogu moralni vrednosti. Sega od toa ni traga.

Vo Evropskata unija ne mo`e bespravno da se izyida ni edna cigla, da se stavi edna taraba. Tamu ne se zagaduva prostorot, nema divi deponii, motornoto maslo ne se pliska na zemjata, smetot se reciklira.

Zakonite ne se menuvaat preku no}, nema partiska uprava, partisko stopanstvo, ima predvremeni izbori koi gi rasipuva aktuelnata Vlada, ima bezbroj moralni i politi~ki odgovornosti na aktuelnite rakovoditeli, ostavki kako moralen ~in.

Nema monopoli nitu vo stopanstvoto, nitu vo upravuva~kata sfera, nema koncentracija i centralizacija, kaj niv e nepoznat poimot na etni~ka tolerancija, zatoa {to tie se gra|anska dr`ava, nema kvoti i prednosti po etni~ka osnova, nema sovet, nitu komisija za me|unacionalni odnosi.

Administracijata e mala i racionalna, vodosnabduvaweto ima prioritet, a ne luksuzot na vlasta, tamu ima debel sloj na sredna klasa stolb na dr`avata, zoolo{kite gradini imaat visok standard.

Tamu nema pojavi po sekoja cena da se ostane na vlast, ili opozicijata da brza da se vrati. Tamu ne se ru{at grobi{tata, nitu kakvi bilo belezi od minatoto, nema drvokratci, lovokratci, ribokratci, kradci na voda, na struja, na delovi od elektri~ni stolbovi, nema kamenuvawe na vozovi.

Nema zapu{teni i ruinirani sela. Tamu ima visoka solidarnost za naru{eni individualni, ~ovekovi i gra|anski prava. Kaj nas solidarnosta e samo po etni~ka, a ne eti~ka osnova.

Kaj nas novata vlast saka da zapo~ne od nula, pa zatoa }e go sotre sekoj trag na starata vlast, a gre{kite i odgovornosta se baraat vo minatoto, a ne vo sega{noto vreme. Aktivnata vlast e bezgre{na i nedopirliva. Sekoja politi~ka partija ima demokratski predznak, a liderite so polna usta na demokratskiot zbor.

Nekoj od drvoto ne ja gleda {umata, a nie od Evropskata unija nikako da gi sogledame te{kite problemi koi treba nie da gi re{avame.

SO MINISTERSTVATA DA RAKOVODAT STRU^NI LICA

Vo pogled na rakovodeweto so organite na dr`avnata uprava, Ustavot na Republika Makedonija od 1991 godina (~len 97) sodr`i edna zna~ajna i karakteristi~na odredba. So nea se obezbeduva so organite na dr`avnata uprava vo oblasta na odbranata i policijata da rakovodat civilni lica i toa takvi koi neposredno pred izborot na tie funkcii bile civili najmalku tri godini. Zna~i, na ~elo na Ministerstvoto za odbrana i Ministerstvoto za vnatre{ni raboti mo`at da bidat izbrani samo civilni lica koi neposredno pred izborot na tie funkcii bile civili najmalku tri godini, t.e. vrvni stru~waci - specijalisti od taa oblast.

Spored toa, Ustavot se zalaga za kvalifikuvano - stru~no rakovodewe so organite na dr`avnata uprava vo oblasta na odbranata i policijata.

Ne veruvam deka ovaa ustavna odredba ne im bila poznata na mandatorite, koi gi predlagale porano, a i sega, sostavite na Vladata na RM i na Sobranieto na RM, koe ja izbiralo Vladata.

Me|utoa, i pokraj toa, ovaa ustavna odredba od nejzinoto donesuvawe, vo 1991 godina, do denes nikoga{ ne e ispo~ituvana i primeneta dosledno od nitu eden pretsedatel na Vladata na RM.

Imeno, na ovie funkcii (minister za odbrana i minister za vnatre{ni raboti) se izbirani civilni lica. No, tie lica nikoga{ dosega ne se izbrani od porane{nite uniformirani lica od oblasta na odbranata i policijata (generali, polkovnici ili drugi lica so poniski ~inovi), koi bile civili najmalku tri godini. Taka, dosega so Ministerstvoto za odbrana rakovodea: Trajan Gocevski, Vlado Popovski, Blagoj Hanxiski, Lazar Kitanoski, Nikola Kqusev i sega Quben Punovski, a so Ministerstvoto za vnatre{ni raboti: Qubomir Fr~kovski, Tomislav ^okrevski, Pavle Trajanov i sega Dosta Dimovska.

Navistina, site ovie lica se civili, no so odbranata - vooru`enite sili na RM, odnosno vnatre{nite raboti - policijata, nemale nikakva vrska, osven {to Trajan Gocevski e profesor po predmetot Odbrana i za{tita, a Pavle Trajanov porano rabotel vo Ministerstvoto za vnatre{ni raboti. No, i ovie dve lica ne bile porano na slu`ba kako uniformirani lica so ~inovi, iako odredbata na ~lenot 97 od Ustavot e nameneta tokmu za tie (porane{ni uniformirani) lica.

Spored ~len 51 stav 2 od Ustavot, sekoj e dol`en da gi po~ituva Ustavot i zakonite. [to zna~i, deka ovaa odredba, pred s# i nad s#, se odnesuva na samoto Sobranie na RM i na Vladata.

Zatoa smetam deka opravdano mo`e da se postavi pra{aweto: Zo{to ne se po~ituva odredbata od ~lenot 97 od Ustavot?!

Sekako na ova pra{awe, kvalifikuvan odgovor i obrazlo`enie mo`at da dadat, samo odgovornite lica koi ne ja po~ituvale i izvr{uvale ovaa ustavna odredba.

A, jas pretpostavuvam deka dr`avnata vlast ne saka, se pla{i da ima stru~no i kvalitetno rakovodewe so organite na dr`avnata uprava vo oblasta na odbrana i policijata!? Inaku, takviot ignorantski odnos na Vladata i Sobranieto kon edna izre~ena ustavna odredba, so drugi zborovi i ne mo`e da se objasni i protolkuva.

Zaradi efikasnost vo rakovodeweto i komanduvaweto, intenzivno, specijalno, stru~no-specijalisti~ki se {koluvani voenite i policiskite kadri. Zatoa, tie i raspolagat so zna~itelno povisoko nivo na voeno-policisko obrazovanie i stru~na osposobenost. I toa, ne samo vo odnos na voeno-policisko-stru~nite problemi, tuku i za niza civilni oblasti, a osobeno za onie koi se vo vrska so upravuvaweto i rakovodeweto so organite na dr`avnata uprava vo oblasta na odbranata i policijata. Dodeka, pak, seto toa im nedostasuva na dosega{nite i aktuelnite ministri za odbrana i za vnatre{ni raboti.

Inaku, na primer, so Ministerstvoto za zdravstvo, otsekoga{ rakovodel doktor, koj{to e stru~wak od medicinskite nauki, {to e sosema ispravno i pravilno. A, zo{to, pak, ist takov tretman se nemalo i kon Ministerstvoto za odbrana i Ministerstvoto za vnatre{ni raboti i pokraj izri~nata odredba na ~len 97 od Ustavot. Toa navistina e nesfatlivo!?

Poradi toa, smetam deka e krajno vreme i so Ministerstvoto za odbrana i Ministerstvoto za vnatre{ni raboti, da rakovodat stru~ni lica, koi gi razbiraat rabotite i toa, tie i takvi, koi se predvideni tokmu so odredbata na ~len 97 od Ustavot, a ne lica koi ne se predvideni vo taa odredba, kako {to, za `al, i sega e slu~aj vo na{ata dr`ava!

Stamen Filipov