VDAHNOVITEL NA ILINDENSKATA EPOPEJA VO KOSTURSKO

Konomladi, seloto na Mitre Vlaot, vo koe izrasnal i se oformil kako revolucioner, e edno od selata vo Kore{ta, koe masovno se vklu~i vo makedonskoto revolucionerno dvi`ewe. Negovata mestopolo`ba ovozmo`uvala da bide povrzana alka me|u Lerinsko, Kostursko i Prespansko. To~no ne se znae koga semejstvoto na Nikola Panxarov se doselilo od Pqasa vo Konomladi, no se pretpostavuva deka toa bilo vo 1894 godina. Mitre vo mladite godini rabotel kako momok na ~ifligot na begot vo seloto Sveta Nedela - Kostursko, taka {to odblizu mo`el da ja vidi i po~uvstvuva golemata nepravda {to im se pravela na selanite. Eden den, ne mo`ej}i da go trpi nemoralniot odnos na begot, so mlade{ka smelost zastanal pred nego velej}i mu: "Za ova {to ni go pravi{ begu znaj deka eden den rakata na na{iot bog }e te kazni". Begot iznenaden od takviot odnos na "\aurinot" mu udril silna {lakanica. Po slu~kata so begot te{ko bilo da ostane na ~ifligot, pa re{il da se odmetne v planina, so `elba da go za{tituva narodot, iako mnogu mlad, prvo kako ajduk, a so pojavata na komitskite ~eti stapil vo nejzinite redovi, najprvin kako obi~en borec, potoa kako vojvoda na ~eta, od reonski do okru`en.

Vo Konomladi, Makedonskata revolucionerna organizacija pu{ti koreni pred 1900 godina. Ideite na Organizacijata prvi gi prifatija licata koi odea na pe~alba vo pogolemite makedonski gradovi i doa|aa vo kontakt so nejzinite aktivisti. Vo 1901 godina, vo Konomladi be{e formirana i prvata vooru`ena komitska ~eta na Organizacijata, vo koja eden od borcite be{e i Mitre Vlaot, zaedno so negovite dvajca bra}a. Kostursko za Makedonskata revolucionerna organizacija pretstavuva{e va`en sektor ne samo so budnoto naselenie i brojnata inteligencija, tuku i poradi geografskata polo`ba. Kostursko go svrzuva{e Bitolskiot so Solunskiot revolucioneren okrug i pretstavuva{e najpogoden kanal za snabduvawe na Organizacijata so oru`je od Grcija.

Goce Del~ev go ocenil zna~eweto na Kostursko. Zatoa li~no pristignal tamu na 20 noemvri 1901 godina i ostanal {est nedeli. Prvoto selo koe go poseti Del~ev be{e Konomladi. Vo negovata pridru`ba, pokraj drugite rakovoditeli, be{e i Mitre Vlaot. Toj go spasi i od zasedata i predavstvoto, koe mu be{e priredeno vo seloto od strana na dve `eni. Za~estenite poteri na turskiot asker i gri`ata za naselenieto vo selata kade {to deluval, go naterale Mitre, zaedno so u{te petmina svoi soborci, da se zasolni vo edna pe{tera vo koja zimuvale me~ki. Vo pe{terata, vojvodata Mitre ostanal od esenta 1902 do januari 1903 godina. Toj u~estvuval i na Smilevskiot kongres, kade {to se zalagal za digawe vostanie, bidej}i so vme{uvaweto na bugarskiot i gr~kiot vrhovizam, so storenite provali i sli~no, ovoj reon mnogu nastradal i neizdr`livosta stignala do vrvna to~ka.

Po iznesenoto soop{tenie za digawe vostanie, vo Kostursko vedna{ zapo~nale akciite spored dogovoreniot plan. Celata Kosturska okolija bila podelena na pet reoni so po eden reonski vojvoda, koj bil pot~inet na Gorskoto na~alstvo. Na prviot i najorganiziraniot reon - Kore{tata, vojvoda bil Mitre Vlaot. Vo razgorot na Ilindenskoto vostanie, na 24 avgust na D'mbenskata Planina, okolu petstotini vostanici vodele `estoka bitka so iljadniot turski asker. I tuka rakovoditel bil Mitre.

Po Ilindenskoto vostanie, Mitre Panxarov bil edinstven vojvoda vo Kostursko, koj ostanal na terenot i ne se povlekol nikade. Zimata ja pominal kaj bliski prijateli i rodnini. I pred da se dobijat direktivi za dejstvuvawe od strana na Okru`niot komitet na Organizacijata, toj ostanal vojnik na svojata borbena pozicija. Vo po~etokot na april 1904 godina, formiral nova ~eta od 5-6 lu|e, a narednite nekolku dena ~etata se pro{iruvala. Bitolskiot okru`en komitet na VMRO go postavil za okoliski vojvoda na reonot Kostenarijata. Osven protiv Turcite, Mitre se istaknal i vo borbata protiv gr~kite vooru`eni ~eti i terorot {to tie go sproveduvale vo makedonskite sela.

Gr~kite ~eti podednakvo gi smetal za neprijateli, bidej}i nivnoto doa|awe vo Makedonija ne bilo da ja oslobodat od osmanliskata tiranija, tuku za razbivawe na makedonskoto revolucionerno dvi`ewe i za sozdavawe uslovi za nejzinoto prigrabuvawe i priklu~uvawe kon gr~kata dr`ava. Mitre bil ogor~en i gi smetal za neprijateli onie Makedonci, koi se prodavale za pari, stavaj}i se vo slu`ba na gr~kata kauza. Takvata sostojba bolno go pogoduvala za {to ~esto zboruval: "Od du{manski kur{um ne se pla{am, no se pla{am od predavni~ki zbor, osobeno koga toj doa|a od ~ovek na rodot moj".

I tokmu od takov zbor zagina vojvodata Mitre, predaden od ~ovek na rodot svoj. Gr~kata crkva, kako vo drugite okruzi, taka i vo Kostursko, pravela ogromni usilbi za da go potisne revolucionernoto dvi`ewe. Gr~kite popovi dosledno gi po~ituvale naredbite na kosturskiot mitropolit Karavangelis i vo pove}e situacii ja poddr`uvale turskata vojska vo kaznenite ekspedicii protiv makedonskoto naselenie. Mitropolitot Karavangelis {est godini kroel planovi kako da go likvidira vojvodata Mitre, no neuspe{no. Zatoa, na krajot, toj re{il da ja smeni taktikata, da anga`ira negov ~ovek od doverba, ~ovek od mesnoto naselenie, koj dobro go poznaval terenot i lu|eto. I go na{ol. Takov bil Hristo od [estevo, negov veren dostavuva~ na razni informacii. Koga doznal deka Mitre se nao|a vo @upani{ta, Karavangelis go postavil Hristo na ~elo na edna turska ~eta da komanduva so nea so prvenstvena zada~a, `iv ili mrtov, da go fatat vojvodata. Mnogubroen turski asker go opkolil seloto. Vojvodata Mitre ja vodel poslednata bitka. Se borel do posledniot zdiv so turskiot asker i zaginal dostoinstveno, zaedno so celata svoja ~eta.

Negoviot grob e vo seloto Aposkep, vo zaedni~ka grobnica so drugi vostanici, na edna viso~inka od kade se gledaat kosturskite planini, po koi toj se borel za ~ove~ki prava i dostoinstvo, za slobodata na Makedonija. Negovoto pret~uvstvo deka }e zagine od predavni~ki zbor na ~ovek od rodot svoj se ispolni, za {to ~esto zboruval, a so toa kako da sakal da im ostavi amanet na mladite makedonski pokolenija, da se ~uvaat i da begaat od takvo zlo, koe potajno ru{i.

Po smrtta na vojvodata Mitre, vesnikot "Akropolis" objavuva vest vo koja se veli deka vesta za smrtta na Mitre Panxarov navodno e pu{tena od samiot nego za da mo`e i natamu da deluva ili spokojno da ja mine nekade zimata. Takvoto razmisluvawe na protivnicite za vojvodata doa|alo ottamu {to mnogu pati toj umeel da im postavi takvi stapici na andartskite ~eti, pri {to bez mnogu `rtvi uspeval vo akciite. Soborcite na Mitre ne mo`ele da ja prebolat zagubata na nivniot vojvoda i zatoa na 13 mart 1907 godina, kosturskata ~eta vlegla vo seloto @upani{ta i gi kaznila so smrt {pionite, koi go predale vojvodata i ja predizvikale negovata smrt. A narodot ne prostuva takvo predavstvo. Toj, svojot gnev i revolt go izrazil preku mnogubrojnite pesni, koi{to gi ispeal za hrabriot kosturski vojvoda.