INTERVJU

G. Timotej, episkop na Debarsko-ki~evskata eparhija i portparol na Svetiot arhijerejski sinod na MPC

CRKVATA NEMA DA PRIFATI POINAKVO IME OD ONA [TO I PRIPA\A!

Razgovarala: Anita DIMOVA

  • Sekoja vlast sakala, saka i }e saka da se me{a vo Crkvata, no tie }e mo`at da se me{aat vo tolkava mera, kolkava }e im bide dozvolena od poedini crkovni krugovi koi toa go obezbeduvaat
  • Praksata dosega poka`uva deka site priznavawa {to gi napravila Carigradskata patrijar{ija imaat seop{to zna~ewe i prifa}awe vo Pravoslavnata ekumenta

Neprifa}awe to na MPC vo semejstvoto na pravoslavnite crkvi, kako i stavot na Svetiot arhijerejski sinod na Makedonskata pravoslavna crkva po ova pra{awe vo izminatiov period gi razbranuva makedonskite vernici. Sekako, ne izostanaa i previrawata vo nekoi eparhii na MPC vo zemjava i nadvor od nea, {to ni poslu`i kako povod za razgovor so portparolot na SAS na MPC i episkopot Debarsko-ki~evski, g. Timotej.

MS: Va{e Visoko Preosve{tenstvo, ima{e mnogu nesoglasuvawa vo Svetiot sinod za izbor na Poglavar na MPC, osobeno vo vtoriot krug. Kolku politikata, odnosno aktuelnata vlast, se me{a vo crkovnite raboti i obratno, dali Crkvata se me{a vo svetovnite raboti?

G. TIMOTEJ: Va{eto pra{awe sodr`i dve osnovni raboti: prvata deka imalo nesoglasuvawa vo Sinodot, na {to }e re~am samo deka imalo nekoe nezadovolstvo na poedinci, {to e normalna i prirodna pojava. Vo odnos na vtoriot del od pra{aweto deka nekoj se me{a vo Crkvata, ili taa vo tu|i raboti, bi rekol deka sekoj a vlast sakala, saka i }e saka da se me{a vo Crkvata. Toa se slu~uva vo Pravoslavnata crkva, pa i vo MPC. No, tie }e mo`at da se me{aat do onaa mera, kolkava }e im bide dozvolena od poedini crkovni krugovi koi toa go obezbeduvaat. [to se odnesuva, pak, do Crkvata, taa ne se me{a vo tu|ite raboti, za{to ima dovolno svoe pole koe treba da go obrabotuva.

MS: Kakov e Va{iot stav za promenata na imeto na Makedonskata pravoslavna crkva vo Ohridska arhiepiskopija? Ve pra{uvame zatoa {to vo izminatiov period ne sakavte da go istaknete Va{iot li~en stav vo vrska so toa pra{awe.

G. TIMOTEJ: Kako discipliniran klirik na MPC, stavot na SAS na MPC e i moj stav, a toj e ve}e dobro poznat: MPC nikoga{ nema da prifati poinakvo ime od ona {to & pripa|a, a toa e Makedonska pravoslavna crkva.

POSEBEN CRKOVEN SUBJEKT

MS: Vselenskiot patrijarh na Carigradskata patrijar{ija Vartolomej vo intervju za mese~nikot "Premin" izjavi deka toj, a ne srpskiot patrijarh Pavle, e li~nosta {to treba da go potpi{e tomosot za prifa}awe na Makedonskata pravoslavna crkva vo semejstvoto na pravoslavnite crkvi. Kako ja komentirate ovaa izjava i zo{to nie kako Makedonska pravoslavna crkva uporno insistirame da bideme priznati tokmu od Srpskata pravoslavna crkva? I vo taa smisla, koja crkva e postara - Makedonskata ili Srpskata?

G. TIMOTEJ: MPC e zainteresirana da bide poseben crkoven subjekt na me|unaroden sepravoslaven plan i taa raboti na toj plan da go ostvari svoeto zaslu`eno mesto vo sostavot na sestrinskite pravoslavni crkvi. Od razgovorite so SPC i kontaktite so Vselenskata patrijar{ija, se zaklu~uva deka toa mo`e da ni go obezbedi edinstveno Carigradskata patrijar{ija. Toa e i pri~inata {to SAS na MPC se opredeluva da gi naso~i svoite razgovori i so Carigrad. Ne e to~na Va{ata konstatacija deka MPC uporno insistira da bide priznata tokmu od SPC, tuku taa vodela razgovori so SPC za nejzino prifa}awe vo seop{tiot pravoslaven svet, a istovremeno se pravat kontakti i so site preostanati pravoslavni crkvi, za seop{to prifa}awe na MPC vo pravoslavniot svet, a ne prifa}awe samo od SPC.

Paraktikata dosega poka`uva deka site priznavawa {to gi napravila Carigradskata patrijar{ija imaat seop{to zna~ewe i prifa}awe vo pravoslavnata ekumenta, dodeka pak site preostanati pravoslavni crkvi {to davale tomosi, imale lokalno zna~ewe.

Za tretiot i posleden del od ova pra{awe, e potrebna pogolema elaboracija za da bideme pravilno razbrani i zatoa odgovorot hronolo{ki bi go podelil vo dva dela: na odamna minato vreme (sreden vek) i posovremena istorija. Istoriski odej}i vo 10 i 11 vek, Ohridskata arhiepiskopija, nesporno e postara od Pe}skata patrijar{ija, bidej}i Sveti Sava ja formira podocna i, zaobikoluvaj}i go Ohrid, dobil samostojnost od Carigradskiot patrijarh koj se nao|al vo Nikeja. No, kako {to znaeme i Ohridskata arhiepiskopija i Pe}skata patrijar{ija vo vtorata polovina na 18 vek se ukinati i pot~ineti na Carigradskata patrijar{ija. Politi~kite priliki & ovozmo`uvaat na SPC vo 1920 godina, so sozdavaweto na Kralstvoto na SHS na prostorite na porane{noto kralstvo, da ja vozobnovat Pe}skata patrijar{ija vo liceto na SPC. Toga{ i del od eparhiite na Ohridskata arhiepiskopija koi potpa|aat pod toa kralstvo, od Carigradskata patrijar{ija & se otstapuvaat na SPC. Makedonskata pravoslavna crkva po zavr{uvaweto na Vtorata svetska vojna se formira na prostorite na Republika Makedonija i svojata erarhiska vlast so apostolsko preemstvo ja dobiva preku SPC. Preku ova, niz istorijata, mo`e da zaklu~ime, koj komu i koga mu e majka.

MS: Vo Avstralisko-novozelandskata eparhija ve}e dolgo vreme se vodi vistinska vojna me|u mitropolitot Petar i tamo{nite makedonski pravoslavni crkovni op{tini. Kade Vie ja locirate vinata za vakvite slu~uvawa?

G. TIMOTEJ: Bidej}i SAS na MPC s# u{te dovolno go nema iscrpeno ova pra{awe, tuku e otvoreno, ne bi sakal da davam komentari, u{te pomalku, pak, ocenka za toa koj e vinoven.

(NE)LEGALEN ARHIEPISKOP

MS: Gospodinot Igor Avramovski, pretstavnik od Makedonskata pravoslavna crkva za Avstralija, vo intervju za na{iot nedelnik izjavi deka dokolku za skoro vreme ne se re{at problemite vo Avstralisko-novozelandskata eparhija, tie }e vostoli~at svoj poglavar, odnosno arhiepiskop na MPCA. Dozvoluvaat li vakvo ne{to pravoslavnite crkovni kanoni?

G. TIMOTEJ: Ne mi se poznati planovite na gospodinot Igor Avramovski i negovite privrzanici, no mo`am da ka`am deka vostoli~uvawe na makedonski arhiepiskop e samo toa vostoli~uvawe {to go predviduva Ustavot na MPC, a takov zakonit i legalen Arhiepiskop imame vo liceto na Negovoto Bla`enstvo, Arhiepiskopot Ohridski i Makedonski, g.g. Stefan.

MS: Kako se odvivaat rabotite so izgradbata na Svetiklimentovata crkva na Plao{nik vo Ohrid?

G. TIMOTEJ: Rabotite odat vo nagorna linija i o~ekuvame vo slednite denovi da zapo~nat i konkretni grade`ni zafati.

MS: Vernicite postojano ve ozboruvaat, pred s# vas kako vladici, deka od edna strana postojano ka`uvate oti Crkvata nema pari, a deka od druga strana se vozite vo "mercedesi" i nosite mobilni telefoni. Kolku, spored Vas, "mercedesite" i mobilkite se vklopuvaat vo sakralnata crkovna atmosfera?

G. TIMOTEJ: Pravoslavnata Crkva, voop{to, otsekoga{ poddr`uvala progres i nikoga{ ne bila protiv sovremenite postignuvawa na tehni~kiot i elektronski napredok. Pa i sovremenite vozila i telefoni cenime deka ne se kosat so normite i potrebite na sovremenoto deluvawe i rabotewe.

MS: Vie ste Mitropolit vo delot od Makedonija vo koj za vreme na komunizmot se izgradeni mnogu islamski verski objekti, a re~isi nitu edna crkva ili manastir. Imate li podatok kolku crkvi i manastiri se izgradeni vo poslednite deset godini vo Debarsko - ki~evskata eparhija?

G. TIMOTEJ: Poslednoto va{e pra{awe go cenam kako zlonamerno i tendenciozno. Kolku islamski verski objekti se izgradeni ne znam, no nesporno e deka se izgradeni pove}e. Apsolutno e neto~na va{ata konstatacija deka ne e izgradena nitu edna crkva. Izgradeni se pove}e crkovni objekti i toa, kako vo gradski sredini - vo Ohrid i Struga, isto taka i vo mnogu selski podra~ja, kako novi, taka i se vozobnoveni stari crkvi i manastiri. Samo vo poslednite 10 godini se izgradeni nad 50 crkvi i crkovni objekti {to poka`uva deka MPC - Debarsko-ki~evskata eparhija vodela gri`a za bo`jite domovi da bidat za{titeni i izgradeni za svoite pravoslavni vernici, se razbira vo ramkite na svoite mo`nosti. Ako nekogo go interesira pokonkretno, mo`e da go pro~ita vo Almanahot za 1998 godina kade e podnesen izve{taj za ovaa problematika.