VOJNA!

Ili mo`ebi ne? Eve ve}e treta nedela kako se puka vo Makedonija i situacijata stanuva s# ponejasna. Mnogumina, me|utoa, velat deka sepak situacijata e jasna i deka edinstvenata mo`nost Makedonija da se spasi e vlasta koja ja dovede zemjava vo vakva kriza da si odi i da se formira edna {iroka vlada za nacionalen spas. Odgovorot kon onie koi velat deka sega ne e moment da se menuva vladeja~kata struktura i mesto da ja napa|ame treba da & dademe poddr{ka, e deka odgovornite koi ja dovedoa zemjava vo vakva bezdna mora da se smenat dodeka ima vreme. Inaku }e n# snema od liceto na zemjata.

Nadovrzuvaj}i se na komentarite od minatite broevi i po posetata na Tetovo, s# pove}e se sozdava zaklu~ok deka prividnata vojna vo zemjava e samo kontrolirana situacija na nasilstvo so edinstvena cel da se spre~uva neminovniot pad na Vladata. Vakvata analiza ja potvrduvaat slu~kite vo minatite nedeli i s# pove}e li~nosti kaj nas i vo svetot koi ja sledat situacijata.

Voenite incidenti so koi vooru`eni grupi zazemaat teritorii na edna zemja, se smetaat za krajno opasni i voenite sili na dr`avite reagiraat vedna{ i so odlu~uva~ka sila za nivno uni{tuvawe. Po~nuvaj}i od Tanu{evci, pa s# do Tetovo, o~igledna e nepostoe~kata volja na na{ite sili za bezbednost da gi uni{tat teroristite. Pri posetata na Tetovo pove}e pati ni be{e ka`ano od Makedoncite tamu deka ako dobijat oru`je, }e mo`at da gi is~istat teroristite za kuso vreme. Na{ite sili za bezbednost se ograni~uvaa samo na prepukuvawe i odgovarawe na ognot koj doa|a{e od neodredeniot broj ekstremisti. O~igledna e namerata da se poka`e deka ima vojna, no deka taa treba da potrae kolku {to mo`e podolgo. Vo vakvi situacii na odolgovle~en konflikt, me|unarodnite faktori }e bidat prinudeni da se vme{aat i, bidej}i vlastite ne se sposobni da se soo~at so teroristite, toga{ mora da se po~nat pregovori za re{avawe na konfliktot. Problemot e deka nie sme vo agol i nemame za {to da pregovarame, bidej}i Albancite i drugite malcinstva ve}e gi u`ivaat site mo`ni prava, taka {to pregovorite }e zna~at deka }e morame da otstapime ne{ta koi dosega ne sme sakale, a bogami i ne sme smeele da gi dademe. So samoto vleguvawe vo pregovori nie sme avtomatski gubitnici i toa, vsu{nost, se ~ini e namerata na lu|eto na vlast vo Republika Makedonija. Vetuvawata dadeni na albanskiot element za vreme na izborite }e moraat da se ispolnat i za toa opravduvaweto }e bide deka ete me|unarodnite faktori n# nateraa da prifatime uslovi koi nie ne sakame da gi prifatime. Se razbira, tie uslovi se delovi od programata na site albanski sili i dvi`ewa, a toa se istite onie koi gi objavivme vo minatiot broj na naslovnata stranica.

Arben Xaferi jasno ka`a vo nekolku intervjua za zapadnite mediumi, povtoruvaj}i gi svoite mnogu poznati pozicii, deka site Albanci baraat ustavotvornost, dvojazi~nost, federalizacija itn. Koja e razlikata me|u nego i onie {to pukaat? Skoro nikakva. Toa e i na{iot problem.

Na{iot Premier ima dolgovi koi treba da se naplatat. Dolgovite se negovi li~ni, a ne na na{iot narod. Vreme e toj da si odi so svojata garnitura. Vreme e Makedonija da se spasi.

Gospod mora da bide na na{a strana, no toa }e zna~i deka ne e na negova strana. Toa }e zna~i deka e na stranata na Makedonija. Kone~no.

Stranskite novinari povtorno ja preplavuvaat Makedonija i s# u{te na{ite vlastodr{ci ne se setile (i zatoa mora da si odat) na kosovskoto iskustvo deka Srbite ja izgubija vojnata na Kosovo, bidej}i ja izgubija mediumskata vojna. Srbite bea pretstaveni kako grubi nasilnici koi gi ma~at kutrite Albanci koi se borat za ~ovekovi prava. Kako repriza na ovaa mediumska vojna denovie gi gledame Si-En-En i Bi-Bi-Si, kako i drugite mediumi, kako glavno izvestuvaat deka Albancite, kutrite, se borele za ~ovekovi prava koi gi nemale vo Makedonija.

^ovekovite prava koi gi "nemaat" vo Makedonija se: "nemaat" osnovni i sredni u~ili{ta, a nitu albanski univerziteti, a da ne zboruvame za dvata dnevni vesnici, nedelnici, TV i radioprograma, lokalna samouprava, pretstavnici vo Parlamentot, ministri i zamenici vo Vladata, demek nemaat skoro ni{to.... ili taka sakaat da se pretstavuvaat pred stranskite mediumi.

Ne e va`no deka vistinata e sosema druga. Vo mediumskata vojna `rtvite se mnogu. Nie mo`eme, na primer, da im uka`eme deka na{iot minister za nadvore{ni raboti, koj mo`e isto taka da ka`e nasekade kade {to patuva, deka e etni~ki Tur~in i deka etni~kite malcinstva vo Republika Makedonija gi imaat site prava i deka Albancite vsu{nost sakaat ne{ta {to Makedoncite ne mo`at da im gi dadat, bidej}i toa }e zna~i davawe delovi na edna mati~na teritorija koja ve}e bila podelena vo 1913 godina.

Kako {to sme rekle mnogupati, nie Makedoncite otsekoga{ Makedonija sme ja smetale za multietni~ka zaednica kade site nacionalnosti `iveele otsekoga{ zaedno bez problemi so site nacionalnosti so polna po~it i razbirawe. Ako sme mo`ele da `iveeme so godini so raznite nacionalnosti, ne gledam pri~ina zo{to ne mo`eme da `iveeme denes. Mora da se zeme predvid faktot deka nikoj od raznite nacionalnosti ne se `ali za svoite malcinski prava, osven Albancite. Dali toa zna~i deka tie baraat ne{to {to ne im sleduva? Da, sekako. Problemot e, zna~i, vo toa {to nie ne znaeme da se pretstavime kako model na multietni~ko op{testvo. Dali vie ste slu{nale nekoga{ deka na{iot minister za nadvore{ni raboti se pretstavuva kako etni~ki Tur~in i deka ka`uva oti vo Makedonija site malcinstva gi imaat site prava?! Sigurno ne ste slu{nale, bidej}i toa ne se ka`uva. Zatoa i sme sekoga{ vo odbrana. Do koga?