SVEDO[TVA

Istorijata ne e samo minato

MAKEDONCITE VO DELATA NA NOSTRADAMUS!

Pi{uva: Aleksandar DONSKI

  • Najpoznatiot prorok na site vremiwa Mi{el de Nostradamus, od site balkanski narodi, najmnogu proro{tva napi{al za Makedonija i za Makedoncite!
  • Spomuvaweto na Makedoncite od strana na Nostradamus ima i svoja istoriska te`ina, zatoa {to toj `iveel vo 16 vek, a sosema jasno pi{uval za na{ata zemja i narod, {to e vo sprotivnost na glupostite od stranskite anti-makedonski {ovinisti, koi bladaat deka navodno nikoj vo minatoto ne gi spomenuval Makedoncite!
  • Vo delata na Nostradamus Makedoncite se spomnati pove}e pati otkolku site drugi balkanski narodi zaedno!

Mi{el de Nostradamus nesomneno e edna od najzagado~nite li~nosti {to gi dalo ~ove{tvoto. Ovoj srednovekoven prorok i jasnovidec do denes go privlekuva vnimanieto na mnogu nau~nici i istra`uva~i od razni profili {irum svetot. Pove}e desetici knigi se napi{ani za nego i za negovite proro{tva vo razni zemji, na razni jazici.

Najglavna pri~ina za ova sekako deka se neverojatnite i neobjasnivi poklopuvawa na nekoi od negovite proro{tva so nastani {to podocna i navistina se imaat slu~eno. Ponekoga{ Nostradamus uspeval da predvidi duri i najsitni pikanterii, kakvi {to se, na primer, to~no pogodeni imiwa na nekoi podocne`ni istoriski li~nosti (iako nekoi od ovie imiwa voop{to gi nemalo vo vremeto vo koe toj `iveel), potoa imiwa na gradovi kade }e se slu~at odredeni nastani i sl.

TAJNATA LE@I VO STIHOVITE

Nostradamus svoite proro{tva gi pi{uval vo pesni glavno sostaveni od po ~etiri stihovi (nare~eni kvartijani). Dobar del od niv, na prv pogled ne izgledaat sekoga{ jasni, no poklopuvaweto na nekolku termini od sodr`inata na doti~nata pesna (ili stih) so klu~nite termini na nekoj istoriski nastan {to i navistina podocna se ima slu~eno, ja pravat sosema vidliva nivnata poraka ({to vo prodol`enie }e go poka`eme preku primeri). Ponekoga{ site ~etiri stihovi od pesnata se odnesuvaat na opisot (pretska`uvaweto) na samo eden nastan, no ~esto pati sekoj stih se odnesuva na poseben nastan, {to direktno ne e povrzan so nastanite opi{ani vo ostanatite stihovi na istata pesna. Istra`uva~ite ova go tolkuvaat so faktot {to vo vakvite pesni, iako sekoj stih se odnesuva na poseben nastan i navidum nema vrska so nastanite opi{ani vo ostanatite tri stiha, sepak vrskata mo`ebi e vo, barem i pribli`noto, vremensko poklopuvawe na tie nastani {to se odnesuvaat za razni delovi na Evropa. Na primer, vo pesnata broj 27 (od deloto "Prv vek") vo oddelni stihovi se pretska`ani studentskite nemiri vo Anglija, studentskite nemiri vo Francija i ubistvoto na Robert Kenedi. Prakti~no stihovite na ovaa pesna voop{to ne se povrzani me|u sebe, t.e. tie ne pretstavuvaat celina koja se odnesuva samo na eden edinstven nastan (nemirite vo Francija, opi{ani vo edniot stih nemaat nikakva vrska so ubistvoto na Kenedi, opi{ano vo drugiot stih na ovaa pesna), no vo niv se opi{ani (pretska`ani) nastani, koi otprilika se imaat slu~eno vo isto vreme (vo slu~ajov, toa e vtorata polovina na {eesettite godini na 20 vek). Toa e i pri~inata {to ovie stihovi se staveni zaedno vo edna pesna. Ovie fakti treba da se imaat predvid i koga }e gi razgleduvame stihovite so proro{tva posveteni na Makedonija.

Sekako deka ima i takvi stihovi za koi te{ko mo`e da se ka`e deka se imaat ostvareno (barem ne taka kako {to se predadeni), no ne treba da go ispu{time od predvid faktot deka Nostradamus `iveel vo 16 vek, t.e. vo vreme koga mnogu od dene{nite termini ednostavno ne postoele. Mo`ebi zatoa toj se slu`el so najbliski mo`ni soodvetni termini vo zamena za nekoi poimi od nastanite za koi dobival vizii, a za koi vo negovoto vreme nemalo soodvetni termini so koi mo`el adekvatno da gi opi{e. Na primer, sosema e mo`no mlazniot avion ({to eventualno mu se pojavil vo nekoja vizija) toj da go opi{al kako "fakel {to gori na neboto" i sl.

Ovde }e ka`eme i deka vo nekoi negovi stihovi se zabele`ani sosema mali otstapuvawa vo odnos na nastanite {to se pretska`ani vo niv. Taka, na primer, Hitler (komu mu se posveteni nekolku proro{tva) vo pesnite na Nostradamus e spomnat kako "Hister". Zna~i, napravena e mala gre{ka vo negovoto ime, iako sli~nosta e o~igledna. Nekade vakvite otstapuvawa se odnesuvaat i na ne sosema to~noto vremensko poklopuvawe pome|u proro{tvata i nastanite na koi se odnesuvaat. No, seto ova go priznava u{te samiot Nostradamus, koj pi{uva deka voop{to ne mu bilo lesno uskladuvaweto na viziite {to gi imal so astrolo{kite presmetuvawa {to gi pravel. Poradi toa Nostradamus im se izvinil na ~itatelite so molba da mu prostat dokolku napravil nekoja nenamerna gre{ka vo nekoj podatok (godina, ime i sl.).

Vo vrska so na~inot na koj gi sostavuval i prenesuval vo javnosta svoite proro{tva, samiot Nostradamus zapi{al:

"... Moite proro{tva gi komponirav pove}e kako rezultat na prirodniot instinkt, pridru`en so poetski vozbuduvawa, otkolku kako rezultat na striktnite pravila na poezijata... Duri po mojata smrt moite pi{uvawa }e ja dobijat svojata vistinska vrednost".

PRORO[TVATA ZA MAKEDONCITE

Ona {to e posebno va`no za nas Makedoncite e faktot deka Makedonija i Makedoncite obilno se spomnati vo delata na Nostradamus. Vsu{nost terminite Makedonci i Makedonija Nostradamus gi spomnuva vkupno devet pati. Ova zna~i deka za Makedonija i za Makedoncite toj ostavil najmalku devet svoi proro{tva. Ovde ostavam otvorena rezerva kon mo`nosta deka mo`ebi postojat u{te proro{tva posveteni na Makedonija vo koi taa ne e direktno spomnata. Vakvi proro{tva, na primer, bi mo`ele da bidat onie vo koi se spomnati drugi balkanski narodi. Ovie proro{tva, barem indirektno, mo`ebi se odnesuvaat i na Makedonija, ako se zeme predvid faktot deka vo niv se spomnati na{i sosedni narodi.

Ovde malku }e se oddale~am od temava za da uka`am na u{te edna pogubna sostojba vo vrska so prethodno spomnatoto. Siguren sum deka podatokot za obilnoto spomnuvawe na Makedoncite od strana na Nostradamus ne e tolku poznat vo makedonskata javnost. Imeno, mnogumina vo Makedonija nesomneno znaat koj e Nostradamus, malku koj znae deka toj prili~no pi{uval za na{ata zemja i narod. Ovde doa|ame do u{te eden dokaz vo prilog na tezata deka nikoj od strana nema da se zainteresira za istorijata na Makedonija i na Makedoncite, dokolku nie samite odovde ne go storime toa i dokolku samite ne go otkrivame gramadniot makedonski udel vo svetskata civilizacija (koj udel sekako deka imal vlijanie i vrz samiot Nostradamus {tom tolkav prostor im posvetil na Makedonija i na Makedoncite). Potoa vakvite soznanija, niz eden organiziran proces i preku prevodi na svetskite jazici treba neminovno i {to pomasovno da gi forsirame vo svetskata javnost. Samo taka mo`eme da se nadevame deka }e dobieme dostojna po~it od relevantnite svetski faktori, koi neretko vo odreduvaweto na svojata politika kon nekoj pomal narod, ja zemaat predvid i negovata istorija i starost. Za `al, dosega vo Makedonija ne se pojavi politi~ar ~ija glava razbira barem malku od zna~eweto na forsiraweto na na{ata istoriska vistina pred svetot.

No, da se vratime na Nostradamus. Zo{to smetam deka so svoite devet spomnuvawa toj im posvetil golemo vnimanie na Makedonija i na Makedoncite? Samo za sporedba, na{ite sosedni narodi daleku pomalku se spomnati od Makedonija i Makedoncite, a vakov e slu~ajot i so drugi pogolemi narodi. Taka, na primer, Nostradamus vo svoite dela direktno gi spomenuva Albancite samo edna{. Bugarite (kako narod) Nostradamus voop{to ne gi spomenuva, osven {to go spomnuva nivniot car Ferdinand vo kontekst so Makedonija (za {to }e pi{uvame vo prodol`enie). Nostradamus samo edna{ ja spomnuva Srbija so svoeto ime (no go spomnuva i jugoslovenskiot kral Aleksandar i negovoto ubistvo vo Marsej, pri {to direktno go povrzuva so Makedoncite). Interesno e i toa {to Nostradamus samo dvapati gi spomnuva Grcite. Angli~anite (kako narod) toj gi spomenuva {esnaeset pati; Rusite nitu edna{, Italija i Italijancite sedumnaeset pati itn. Mnogu poznati narodi voop{to ne se spomnati vo negovite dela. Zna~i Makedonija i Makedoncite se navistina dostojno pretstaveni vo negoviot proro~ki opus. Prakti~no terminite Makedonija i Makedonci toj gi spomnal pogolem broj pati otkolku {to se spomnati site ostanati balkanski narodi zaedno! Ova sigurno deka pretstavuva podatok za po~it.

Osven spomnuvaweto na etnonimot Makedonci, Nostradamus go spomenuva i makedonskiot grad Amfipol.

ISTORISKO ZNA^EWE

Spomnuvaweto na Makedonija i na Makedoncite od strana na ovoj golem svetski prorok i jasnovidec ima i svoja ogromna istoriska vrednost. Da ne zaboravime deka Nostradamus `iveel vo 16 vek, a toa e vremeto koga Makedonija ve}e so vekovi se nao|a pod tu|insko ropstvo. Taa ne postoi kako dr`ava, no postoi kako etnogeografska celina. Posebno e va`no toa {to Nostradamus gi spomenuva Makedoncite kako narod. Seto ova pretstavuva u{te eden golem udar protiv stranskite antimakedonski {ovinisti i nivnite doma{ni lakei i nacionalni predavnici koi tvrdat deka navodno terminite Makedonci i Makedonija "is~eznale" od istorijata. Za `al, vakvata glupost ja prifatija i nekoi na{i lekoumni istori~ari, koi i samite tvrdea deka terminot Makedonija navodno izvesno vreme "is~eznal", za podocna povtorno da se "vrati" i toa, duri vo 19 vek (!?). Preku pi{uvaweto na vakvi gluposti, prakti~no ovie na{i "istori~ari" i samite im slu`ea na antimakedonskite {ovinisti~ki nebulozi. Citatite {to }e sledat vo prodol`enie sigurno deka }e pretstavuvaat u{te eden studen tu{ za site vakvi subjekti. Nostradamus ne bil nitu politi~ar, nitu istori~ar, nitu pak koga i da e prestojuval vo Makedonija, pa sepak mnogu dobro znael za postoeweto na Makedonija i na Makedoncite.

(Prodol`uva)