Za paradoksot da bide pogolem, nie gi nagraduvame so univerzitet vo Tetovo, na najdobroto par~e zemja, na samo 100 km. od Pri{tinskiot univerzitet i na samo 160 km. od Tiranskiot univerzitet. Malku fale{e ova nivno zadovolstvo da se stava na na{iot grb, pa dr`avata da pla}a od svojot buxet, a seto ova go dopolnivme so zasega 800 diplomi od Tirana, koi ja imaat priznato Republika Makedonija ili FYROM. Sosema mal e ~ekorot da go pobaraat zapadniot del od zemjata, so golema pozadina deka ima univerzitet, kako odli~na podloga za samobitnost, a seto toa pred na{ite o~i, vo nastani na koi i sme samite svedoci. ^udno, istata prikazna ve}e ja imam videno na Kosmet, so isto ili sli~no scenario, so isti ili sli~ni lu|e, pa ne mi se veruva deka i nie se imame fateno na ista laga, ~ii posledici, po nekolku godini, ubavo }e gi sogledame. Albanskoto lobi vo Amerika sorabotuva so kongresmenot Mek Kol, od Republikanskata partija, poznat vo tie krugovi kako ~ovek koj{to gi zastapuval nivnite interesi. Ova ne e ~udno koga se znae deka albanskoto lobi ja ima finansirano negovata posledna kampawa, kako najgolemi donatori. Mek Kol e prv ~ovek za finansii vo novata Vlada so golemo vlijanie vrz odlu~uvaweto kade }e odat amerikanskite pari. Amerika edinstveno evrejskototo lobi go ima poddr`ano pove}e od albanskoto. Inaku, Amerikanci so albansko poteklo najmnogu se stacionirani vo gradovite Wujork, Los Anxeles i Wu Xersi. Ne bi me ~udelo [tuloviot univerzitet da bide pomognat so dobar del od tie pari. Kaj niv e s# vo funkcija na nacionalnite interesi, kako osnoven faktor na nacionalno za~uvuvawe.

Zatoa, za nas, od golema va`nost e sledniot popis vo Makedonija, koj{to }e poka`e edna vistina, a ne nevistina koja ja sonuvaat Albancite. Ne mo`eme da dozvolime celata dr`ava da stane neseriozna i so nea da manipuliraat 350-380.000 Albanci, smesteni vo zapadniot del na Makedonija. Tie {to se lojalni gra|ani ne gledam pri~ina da go bojkotiraat popisot, edinstveno treba da se pla{at od popisot onie {to ne se makedonski dr`avjani i za niv sekako nema mesto vo na{ata zemja. Albancite konstantno igraa na ni{alka: malcinstvo, mnozinstvo. Prvi gi dobija site prava kako malcinstvo. Lukavo ja koristea tupavata makedonska dr`avna politika i poleka go zgolemuvaa i go ~istea svojot etni~ki prostor. Dali vo Skopje se svesni {to ni se slu~uva? Vo Gostivarsko, makedonskoto naselenie ~ini do 25 otsto, tuka nekade e i turskoto, drugoto s# e albansko. Vo Tetovo, makedonskoto naselenie ~ini 55-60 otsto, a albanskoto-40 otsto, nasproti ova, selata nad 65 otsto se naseleni so albansko naselenie. Vo Debar i Struga sli~no e kako vo Gostivarsko i Ki~evsko kade {to makedonskoto naselenie ~ini 70 otsto, a albanskoto 30, tuka albanskoto naselenie stacionirano e najmnogu vo selata, a najgolemo e Zajas. Od minatata godina poizrazena e pojavata na albansko naselenie vo Kumanovsko, site dojdeni od Kosmet, spored nekoi procenki duri nad 30 otsto, a seloto Tanu{evci stana gnezdo na albanskiot ekstremizam. Krizata od Kosmet lesno }e se prenese na zapadniot del na Makedonija. Dali Republika Makedonija e podgotvena za vakov predizvik? Vo 1997 godina, od albanskite voeni skladi{ta ima is~eznato okolu 600.000 razno pe{adisko vooru`uvawe, a cenata na eden kala{nikov bila 300 gm. Minatata godina vo pograni~nite sela so Kosmet, na na{a teritorija, otkrieni se mnogu bunkeri, kade albanskite separatisti go imaat skladirano oru`jeto, zo{to li im se?!

Albanski klanovi se konstitituirani po rodniniski vrski, sekoj klan ima najmnogu 100 lu|e i sekoj klan ima edna odredena kriminalna oblast. Na{ite lu|e vo zapadniot del se totalno nepodgotveni za {to bilo, samata dr`ava ne pravi ni{to za da gi is~isti ovie klanovi, a makedonskata populacija ja odbrani. Voenite stru~waci procenuvaat deka Albancite se podgotvuvaat za nova "golema vojna", tie na Kosmet formiraat vojska od okolu 200.000 lu|e, a vo seto toa postepeno gi vklu~uvaat i Albancite od Zapadna Makedonija, koi isto taka imaat oformeno svoja vojska. Taa poslednite meseci gi kontrolira granicite me|u Makedonija i Kosmet i dr`at vlast vo ~isti albanski sela. Momentalno ima okolu 10.000, tie imaat najmoderno avtomatsko vooru`uvawe, snajperi, ra~ni frla~i, minofrla~i od site kalibri, duri i haubici 122 mm i raketni i laserski sistemi. Ova e na{ata stvarnost, a gospodinot Premier pri posetata na Srbija, na novinarskoto pra{awe dali vo Zapadna Makedonija ima kampovi za obuka na teroiristite i paravoeni formacii, izjavil: "Ne znam to~no, za toa dali ima ili ne"?! Mo`no e ako `ivee ne znam kade, no vo mislewe sum da ne bide mnogu docna, duri toj slu{ne i ministerkata za vnatre{ni raboti. Ako slu{neme, siguren sum }e slu{neme samo kur{umi i detonacii. Nikoga{ porano ne sme imale rabota so taka visoko nivo na nesigurnost. Zaradi kompleksnosta i povrzanosta na ovie zakani, potrebni se fundamentalni promeni vo vodewe na dr`avata i na~inot na koj raboti Razuznava~kata slu`ba. Morame da barame novi sistemi i operativni mo`nosti za da mo`eme da go ostvarime potrebite na na{ite politi~ari. Na{a cel mora da bide na{ite nacionalni interesi da imaat razuznava~ka slu`ba, koja im e potrebna za borba protiv site zakani koi se ve}e vidlivi vo zapadniot del na Makedonija, ako sakame da go so~uvame svojot narod vo ovoj del, a taka i samata kompletnost na Makedonija, vo koja Albancite pretendiraa da napravat najcrni sliki od Bejrut! No, navistina ne gledam so koi lu|e na vlast da go pravime toa, gledame deka se od SDB otpu{teni inspektori, koi{to ja rabotat taa rabota so godini i sekako deka se mnogu informirani, na kogo toa mu pre~i?

[panskiot premier Asnar sekoga{ e na ~elo, pa duri i toga{ koga separatisti~ka ETA ubi eden [panec. Koga vo Skopje bi demonstrirale 200.000 lu|e poradi poznatite nastani vo seloto Tearce i zapirawe na avtobus kaj albanskoto selo Zajas, {to ne e prv pat da se setime samo minatata godina koga zaginaa trojca na{i policajci, na patot za Tetovo, pa da se setime vo kumanovsko selo Lojane koga vo rudnik e otkriena pogolema koli~ina vooru`uvawe, toga{ me|unarodnata zaednica sekako bi reagirala. Zo{to Boris i Qub~o ili Branko ne n# vikaat na protest, predizvikuvaj}i nacionalna povrzanost i kohezija, okolku odbranata na na{ite `ivoti i na{ata dr`ava? Ne znam. No, znam deka Albancite imaat cel, strategija i dobar marketing. Balkanot i ponatamu go potresuvaat nemiri, a vo narednite godini }e ima u{te pove}e predizvici, za seto ova neophodno e da go sfatime zna~eweto na vremeto vo koe se `ivee, nikoj ni{to nema da ni donese na tacna, ako sami ne se izborime za toa. Nie }e opstaneme samo ako ne n# upla{i stvarnosta i ako postojano ja branime svojata tatkovina, a taka i svoite bra}a i sestri vo okolni zemji, samo taka mo`eme da ostaneme ona {to sme, vistinski Makedonci. Ilinden neka pretstavuva svetol patokaz, kako se saka tatkovinata, so toj juri{ kon neboto {to sozdade novi ~uvstva za natamo{na borba na makedonskite progresivni generacii. Vreme e dene{nata generacija da poka`e deka i vo nivnite veni te~e ista krv.

Javnosta so pravo bara da ima to~ni podatoci za Zapadna Makedonija. Za Zapadna Makedonija mo`e da se smeta ona {to e zapadno od Ki~evo. Toj prostor pokriva 14 op{tini. Spored popisot od 1994 godina, od niv samo tri - Debar, Vele{ta i Delogo`da - se naseleni so Albanci. Vo Debar `iveat i drugi nacionalnosti. Tie tri albanski op{tini imaat zaedno samo 161 kvadraten kilometar, a 11 makedonski op{tini 2.246 kvadratni kilometri. Samo op{tinata Lukovo koja ima 16 sela bez nitu eden albanski `itel ima 197 kvadratni kilometri, povr{ina zna~i pove}e od trite albanski op{tini zaedno.

Sega da se ~udi ~ovek kako mo`e nekoj da pomisli da prezeme so 161 kvadraten kilometar teritorija od 2.246 kvadratni kilometri i da proglasi "Republika Ilirida". Ova mo`at da go pravat poedinci koi ne znaat kade `iveat. Ako mini-op{tinite Vele{ta i Delogo`da re{at so referendum da se spojuvaat so Albanija, pak nema mo`nost. Duri i ako Vev~anci re{at pak so referendum da im dadat koridor - zemja na dvete op{tini, za niv nema dobar aber od drugata strana na Jablanica, za{to i taa teritorija e naselena so Makedonci. Vo dene{na Evropa nema mesto za referendum, za{to rezultatite }e se znaat od napred kako Baskite vo [panija, Kurdite vo Turcija, Ungarcite vo Romanija, Slovakija, ili Rusite vo Ukraina i Latvija i taka natamu.

Mo`ebi g. Ziberi }e ka`e deka Albancite `iveat i vo Op{tinata Struga. Tamu ima 4 sela naseleni isklu~ivo so Albanci - Radoli{ta, Frangovo, Dolna Belica i Zagra~ani. Tie 4 sela imaat 1.100 hektari obrabotlivo zemji{te zaedno, a golemoto makedonsko selo Misle{evo ima samo 1.223 hektari. Vo Gorna Radika `iveat 336 Albanci vo 9 sela, no tie sela se ispraznuvaat zaedno so makedonskite. Samo seloto Vrbjani poka`uva `ivot so 607 `iteli. Taka, makedonskoto naselenie poseduva ne samo prostor, tuku i obrabotlivo zemji{te vo Zapadna Makedonija. Ako g. Ziberi patuva od Ki~evo kon Ohrid }e broi 34 sela na dvete strani na magistralniot pat i vo nitu edno nema da vidi xamija, za{to site se naseleni so Makedonci osven poslednoto selo, Gorenci koe ima 270 Makedonci i 149 Albanci. Ako odime kon istok i ja zgolemime teritorijata na Zapadna Makedonija i da gi dadademe op{tinite Kosel, Vrane{tica, Sopotnica, toga{ idejata za Ilirida stanuva u{te posme{na, za{to vo tie op{tini ne `ivee nitu eden Albanec. Albancite `iveat prete`no vo Severna Makedonija, poto~no vo severozapadna Makedonija vo dolinata Polog. No i Polog ne e albanski. Ako vleguva{ vo Polog od Skopje, od desno site sela se makedonski. Najgolemoto selo vo sredinata na Polog se vika Brvenica koe e ~isto makedonsko. Vo Polog nema ni mesto za kantonizacija, za{to albanskite sela se nao|aat od Mala Re~ica do Vrutok, a na drugata strana od Gostivar do Forino. Ovie dve albanski naseleni selski op{tini se oddeleni od makedonskite sela, za{to vo sredinata na Polog nao|ame makedonski sela po~nuvaj}i od Jegunovce, preku Brvenica do Tum~evi{te. Vozej}i se od Gostivar posle Forino pak nao|ame ~isti makedonski sela kako Volkovija, Sten~e, Blace i me{anite: Miletino, ^elopek, Tenovo.

Ako g. Ziberi misli deka Zapadna Makedonija po~nuva od Skopje i toga{ nema mesto za kantonizacija, za{to ovoj prostor opfa}a 5. 761 kvadraten kilometar od koi 2.232 kvadratni kilometri se ~isti makedonski. Zapadna Makedonija ima 436 sela i 6 gradovi. 218 sela ili 49,3 otsto se ~isti makedonski i samo 108 ili 24,4 otsto se ~isti albanski. Drugite se me{ani.

Istorijata poka`uva deka na Balkanot nema mesto za federalizacii. Poglednete gi Jugoslavija, Kipar, Bosna. Vo Makedonija nema nitu prostor za albanski kantoni.

Albancite vo Makedonija mo`at da izberat pome|u getoizacija i ramnopravni gra|ani na Repbulika Makedonija. Za sre}a na site, duri i malku op{tini kako Vele{ta re{ija da se vklu~at vo op{testveniot `ivot na Republika Makedonija od politikata do sportot. G. Zbieri sega mo`e se ubedi deka Makedonija ne samo {to ne ja dava Zapadna Makedonija, tuku nitu edno selo kako {to e Tanu{evci, koe spored geografijata & pripa|a na Jugoslavija.

Granicite na Makedonija, g. Ziberi, se nepovredlivi. Toa go garantira makedonskiot narod koj ja ima poddr{kata na EU i na NATO. Duri i sosedite na Makedonija se podgotveni da go branat teritorijalniot integritet na RM. Taka, g. Ziberi, ako mislite deka ako edno selo koe ima pove}e `iteli od drugi 16 sela zaedno, mu dava pravo na toa selo da se spojuva so druga dr`ava i da zeme teritorijata na drugite 16 sela, vo zabluda ste. Me|unarodnoto pravo ne dozvoluva takva adventura. Vie kako politi~ar mora da storite s# za da mo`at Makedoncite, Albancite i drugite nacionalnosti da `iveat vo mir, a ne da gi pla{ite. Za `al, makedonskite mediumi ako ne{to kriminalno se slu~i vo selo Vele{ta pi{uvaat deka toa se storilo vo Zapadna Makedonija. Kako da ne znaat deka Zapadna Makedonija e makedonska. Ako Vie ne veruvate vo toa kupete ja knigata "Enciklopedija na selata vo RM". Toga{ }e se uverite deka Zapadna Makedonija e makedonska.