[ESTA MAKEDONIJA
ISTORIJA: Sime Pandovski, makedonski iselenik vo Toronto-Kanada
MAKEDONCITE SE MAJATA NA EVROPA
Pi{uva: Marina STAMENKOVA
- Makedonskoto lobi me|u iseleni{tvoto e mnogu slabo, Makedoncite se raseani nasekade, tu|ite propagandi se mnogu silni, taka imame ko~nici {to postojano ni gi postavuvaat, pred s#, gledi{tata na sosedite
- Makedoncite se najstarata nacija vo Evropa. Makedon a. Makedonija e majata na Evropa i treba da se razgleduva od pove}e aspekti. Spored pi{uvanite dokumenti, najraniot period za postoeweto na dr`avata Makedonija se smeta nekade vo vremeto koga vladeel carot Perdika, vo po~etokot na sedmiot vek pred Hrista (707 - 465)
N
Sime Pandovski poteknuva od Bitola kade zavr{il i osnovno obrazovanie, a po zaminuvaweto za Kanada go zavr{uva i Ekonomskiot fakultet vo Toronto. Toj e pe~albar skoro tri decenii, itelektualec, op{testven deec srede makedonskata emigracija vo Kanada i re~isi celiot svoj `ivot & go posvetuva na Makedonija. Osven vo Kanada, vo Makedonija ima izdadeno pet knigi, a vo naredniot period se planira preizdavawe na negoviot trud "Makedonija, za~etoci na prvata nacija vo Evropa".
Kolku e te{ko ili lesno da se sledi sostojbata vo Makedonija od tamu kade {to `ivee, Pandovski veli: Koga ste nadvor od tatkovinata poubavo se sledat rabotite, a pote{ko e da se deluva, tuka, od Skopje i Makedonija, horizontot e pomal. Makedonskoto lobi me|u iseleni{tvoto e mnogu slabo, Makedoncite se raseani nasekade, tu|ite propagandi se mnogu silni, taka imame ko~nici {to postojano ni gi postavuvaat, pred s#, gledi{tata na sosedite.
PREDBIBLISKI NAROD
Makedonstvoto i makedonskata istorija me interesira i zatoa ja pi{uvam taa istorija. Temata sekoga{ e ista, makedonskata nacija, makedonskiot narod, so edinstvena cel da se doznae vistinata za Makedonija. Izvorite se od zapadnata literatura od Kanada i Amerika, Oksvord i od drugite fakulteti i toa se, pred s#, trudovi koi se izdr`ani, veli Pandovski. Pri pi{uvaweto, gospodinot Sime veli deka e neophodna paralelata, odnosno komparacijata pome|u periodite. Se razbira istoriski podatoci za Makedonija ima u{te od anti~ko vreme, no tie podatoci se mnogu skudni i izme{ani i zatoa koga pi{uvam za anti~koto vreme baram izvori koi gi pi{uvaat stranski nau~nici. Na{ite trudovi se posiroma{ni vo odnos na toj period, zatoa {to toa se temi koi na ovie prostori, ne samo {to ne bile obrabotuvani, tuku na vremeto bile i zabranuvani. Ovie izvori, me|u drugoto, govorat deka nie sme staro drvo so mnogu dlaboki koreni, tie govorat deka nie sme bibliski narod, a jas velam predbibliski narod zatoa {to arheolo{kite naodi vo Makedonija se edni od postarite, istaknuva Pandovski.
Vo vrska so makedonskata nacija istorijata postojano se iskrivuvala, osobeno vo devetnaesettiot vek, za koi Pandovski veli deka se vremiwa na falsifikati i ni{tewa na makedonskata istorija. Za ovoj period Pandevski podvlekuva: Najgolema {teta e napravena za Makedonija osobeno vo vremeto koga narasnaa balkanskite dr`avi, na{ite sosedi, koi sakaa da go asimiliraat makedonskiot narod i po sekoja cena pi{uvaa istorii za da gi obezli~at i istorijata i narodot. Blagodarenie na ova novo vreme Makedoncite imaat mo`nost da ja ispravat gre{kata. Politikata e najgolemata pri~ina za nestabilnosta na ovoj region voop{to, zatoa {to s# u{te se prisutni onie nacionalni apetiti, posebno na balkanskite narodi. Krivoto gledawe na istorijata go pravi politikata, vistinska istorija e onaa koja }e sodejstvuva na sekoj narod i sekoja nacija i zatoa sekoj narod treba sam za sebe da si pi{uva. Koga sekoj narod sam za sebe }e pi{uva, site zaedno }e ja so~inuvaat globalnata svetska istorija. A svetskata istorija ne e takva kakva {to bi trebalo da bide, zatoa {to vo najgolem broj slu~aj ima politi~ki istorii, bidej}i, kako {to e poznato istorijata otsekoga{ ja pi{uvale pobednicite.
Periodot na komunizmot be{e edno mengeme koe go dr`e{e narodot vo stega ili {ablonizirano op{testvo, pod cenzura. Dodeka ova sega {to go narekuvame demokratija vo vistinska smisla na zborot e sloboda. Sloboda na ~ovekot da `ivee i da tvori, bidej}i ova {to sega go zboruvame, pred devedesettata godina ne mo`e{e da se ka`e. Tokmu poradi toa naukata treba da bide zasebna i da ne se me{a vo politikata i obratno, a politikata treba da se sfa}a kako razmena na misli i na~in na sozdavawe na blagosostojba, veli Sime Pandovski.
Istorijata na negirawe na nekoj na~in se povtoruva, so ogled na faktot {to se promoviraat oblici na bugarofilstvoto preku zdru`enija kako {to se "Radko" i sli~ni na niv koi velat deka Makedoncite se narod so bugarski koreni. Za vakvite propagandi Pandovski veli: Smetam deka ovoj pat takvite {ovinisti~ki propagandi }e se izla`at, bidej}i raduva faktot deka mladata generacija e mnogu posvesna i taa znae da pra{uva, da rezonira i dobro znae koj e i so kakvi koreni e Makedonecot. So mojata generacija toa ne be{e slu~aj i nie bevme eden golem pra{alnik. Vo moe vreme se gleda{e pravoliniski ili {ablonski, bidej}i takvi bea vremiwata i ideologiite.
ISTORISKA GRE[KA
Vo istorijata nema tragi deka postoelo nekakvo preseluvawe na Slovenite, isto taka nema zapisi koi velat deka nekoi slovenski plemiwa se preseluvale vo toj daden period, koj na{ite "nau~nici" go izbrale
VI i VII vek. Mojata teorija e obratno od seto toa. Jas se dr`am za stavot na Rusite, koi eden period lansiraa edna teza deka pratatkovinata na starite Sloveni e zad Karpatite, no gledano od ruska strana. Logi~no gledano, od Rusija zad Karpatite se nao|a Balkanot, gre{kata ja napravile balkanskite narodi vo zavisnost od toa koj vladeel vo toa vreme i tie taa teza ja svrtele obratno, ka`uvaj}i deka, gledano od Balkanot, zad Karpatite e Kiev. Vistinata e sprotivno od ona {to ni se ka`uva{e ili nie pogre{no sme sfatile, ili takvata gre{ka e namerno napravena za da & se dodvorime na Rusija, Srbija ili nekoj drug. Toa e pove}e politi~ka, otkolku nau~na vistina. Nau~no ne mo`e da bide zatoa {to nema dokazi, a arheologijata ne trpi malverzacii. Tokmu zatoa, nitu edna istorija od balkanskite narodi ne ja zemam predvid zatoa {to toa se politi~ki istorii. Istorijata, pred s#, e potkrepena so arheologijata ili istra`uvawata za jazikot, duri genetskiot i antropolo{kiot faktor. Zatoa taa teza treba da se is~isti, oti slovenstvoto e na{a makedonska rabota i vo svoite koreni slovenstvoto e makedonstvoto, veli Pandovski.NAJSTARA EVROPSKA NACIJA
Za da se bide nacija, potrebni se pove}e komponenti, teritorija, dr`ava, jazik. Site ovie komponenti, kako {to veli Pandovski, Makedonija nekoga{ gi imala, no gi izgubila. Kako {to istaknuva avtorot, Makedoncite se najstarata nacija vo Evropa. Makedonija e majata na Evropa i treba da se razgleduva od pove}e aspekti. Spored pi{uvanite dokumenti, najraniot period za postoeweto na dr`avata Makedonija se smeta nekade vo vremeto koga vladeel carot Perdika, vo po~etokot na sedmiot vek pred Hrista (707 - 465). Glavniot grad na carstvoto na Perdika bil Arg, spored koj i dinastijata bila nare~ena argejska. Jazikot na koj zboruvale drevnite Makedonci bil jazikot na golemata grupa arijanski narodi, koi bile rasprostraneti na teritorijata me|u planinskiot venec na Karpatite, vodite na Crnoto More, Jadranot i Beloto More na jug. Taa grupa na arijanski narodi i vo ponovite periodi bila nare~ena slovenska, toa bilo vreme koga jazicite evoluirale i se diferencirale kako vo lokalna, taka i podocna vo pi{uvana forma.
Makedonija e vo toj pojas kade {to se ra|a pra~ovekot i ne slu~ajno se izbegnuva da se govori za toa. Vo Makedonija za pra~ovekot ima najstar podatok. Imeno, vo Solunsko ima edna pe{tera vo koja e pronajden skelet na pra~ovekot, koj datira do petstotini iljadi godini nanazad. Takvi nao|ali{ta ima niz Makedonija samo treba da se istra`at, istaknuva Pandovski.