ILI... ILI...

Vremeto pominuva, a Tanu{evci s# do pred nekoj den be{e del od "oslobodenata teritorija" na albanskite gerilci i pokraj toa {to zaginaa trojca vojnici i eden policaec. Policaecot, vo interes na vistinata, ne zagina vo Tanu{evci, tuku kaj Lipkovo kade {to nekolku gerilci dr`ea pove}e od 24 ~asa cel karvan poln so specijalna policija i visoki funkcioneri na MVR otkako ispukaa edna granata vo edno od vozilata i ubija eden mlad policaec ~ija prose~na mese~na plata be{e okolu 15. 000 MKD.

Op{tiot vpe~atok e deka albanskite gerilci se nedopirlivi. Nikoj ni{to ne im mo`e, si se {etaat preku granicata, pukaat koga sakaat (samo kon na{ata policija i ARM) bez ama nikakov strav deka ne{to }e im slu~i. Taka ne se odnesuvaat razbojnici i teroristi. Taka se odnesuvaat organizirani vooru`eni grupi koi se sigurni deka imaat politi~ka poddr{ka me|u onie vo koi pukaat.

Albancite, kako {to ilustriravme na naslovnata stranica, se gore-dolu slo`ni okolu nivnite barawa. Ako sudime po izjavite, tie se razlikuvaat samo po na~inot na ostvaruvaweto i vo sitnici. Vooru`enite akcii kaj Tanu{evci i na drugite mesta poka`uvaat deka del od Albancite se podgotveni i da se krenat na oru`je za postignuvawe na svoite barawa.

No, barawata na Albancite se neispolnivi. @ivotot vo edna dr`ava mora da se osnova na me|usebno po~ituvawe i Albancite mora da razberat deka nie ne mo`eme u{te edna{ da ja delime Makedonija preku federalizacija. Ne mo`eme da dozvolime i da se vee nivnoto zname (vsu{nost znameto na Republika Albanija), bidej}i toa go namaluva na{iot suverenitet. Ne mo`e da ima albanski etni~ki univerzitet, bidej}i samo }e pridonesuva kon sozdavaweto na paralelni op{testva. Jazikot ve}e se upotrebuva kade {to treba. Ona {to navistina treba da bide vistinskata borba na sekoj Albanec, pa i Makedonec, e otstranuvawe na diskriminacijata vo site sferi na op{testvoto, mo`nosta na sekoe nacionalno malcinstvo da u~estvuva vo `ivotot na dr`avata bez ograni~uvawe. Toa e vistinsko po~ituvawe. Seto drugo se barawa za koi se znae deka ne mo`e da se zadovolat, no zatoa nivnoto neispolnuvawe mo`e da poslu`i kako izgovor za vojna.

Dali navistina vojnata e neminovna? Mo`nostite se zgolemuvaat koga i organizacii na `enite Albanki poddr`uvaat vooru`eni akcii.

Se razbira deka mnogu zavisi i od nas kolku golemi }e bidat barawata. Nas Albancite ne n# po~utuvaat i, so pravo, n# smetaat za nacija so nejasen identitet. Koi se pri~inite za toa? Pa i tie ~itaat "Makedonsko delo", "Nova Makedonija", "Ve~er" i "Glas" na VMRO-DPMNE kade redovno se prika`uva deka na{iot identitet bil so bugarski koreni. Rezultat na takvi pi{uvawa e deka relevantnite albanski sili }e si baraat istoriski dogovori za Makedonija, ne vo Skopje, tuku vo Sofija.

Od druga strana, s# ova {to go pi{uvame mo`ebi mo`e da se objasni i na drug na~in: Premierot znae deka opozicijata ima dokazi od prislu{uvaweto koi mo`at da go simnat od vlasta, pa si nara~uva od koalicionite partneri malku nestabilnost dodeka smisli na~in da se izvle~e. Vo me|uvreme, onie ~ii interesi gi pretstavuva se izbrzaa da ni ponudat vojska za da n# "spasuvaat", {to vsu{nost e i originalnata zamisla.

Ve}e pi{uvavme za ova, no mora da pi{uvame u{te edna{. Na{ite bezbednosni sili moraat pod itno da go promenat odnosot kon novinarite. Dosega{nata praktika e da im se zabranuva pristap vo reonite na operaciite. Od druga strana, albanskite vooru`eni grupi edvaj ~ekaat novinari da im dojdat vo poseta. Ovaa taktika e prezemena od zapadnite sili kade {to novinarite se sekoga{ prisutni i gi sledat voenite operacii odblisku. Rezultatot na vakvata politika e deka zapadnite novinari gi dobivaat informaciite od kade {to mo`at da gi dobijat i tie, se razbira, se negativni za nas i se otprilika vakvi: Albancite ne se po~ituvaat i se diskriminiraat vo Makedonija!? Ova sekoj human ~ovek bi go prifatil kako dobro opravduvawe za vooru`ena akcija. Pobednici na propagandnata vojna, i na taa vistinskata, }e bidat onie koi }e go ubedat svetot deka se borat za svoite prava. Nie dosega bevme tie koi gubevme.

Otkako NATO im go podari Kosovo na Albancite i so toa go pretvori Balkanot vo beskrajno nestabilno podra~je, bezbednosnata situacija e sekoj den polo{a. Albanskite ekstremni sili, politi~ki i voeni, gi nau~ija site lekcii od ovoj haos i prirodno agresivno }e prodol`at da gi promoviraat svoite maksimalni barawa koi, osven tie pretstaveni na naslovnata stranica vo odnos na Makedonija, opfa}aat i mnogu drugi vo Srbija, Crna Gora, Kosovo i Grcija. ]e gi promoviraat i }e se borat za niv s# dodeka Zapadot i svetot ne im stavat do znaewe deka nemaat sojuznici za takvi planovi. Dosega, osven izjavi i deklaracii, takvi znaci ne postojat, pa ekstremistite se polni so nade` i mislat deka dojde vremeto da gi ispolnat site svoi nacionalni ideali. Za da se spre~i ponatamo{noto vlo{uvawe na situacijata, potrebni se itni merki na me|unaroden plan, kako na primer slednite: Eden od glavnite na~ini }e bide i kone~no formirawe na lobi vo Va{ington kade bi trebalo da se vlijae vrz javnoto i politi~koto mnenie vo Amerika. Vo slu~ajov ne treba ni da se isklu~i sodejstvo so silnoto gr~ko lobi so koe barem vo ovoj pogled imame identi~ni stavovi. SAD }e mora da se natera da go promeni stavot na gledawe niz prstite na albanskata mafija i na ekstremnite nacionalisti (skoro sekoga{ edni i isti) i vedna{ da se zapo~ne akcija za eliminirawe na ilegalnata trgovija i {verc so oru`je i droga. Merkite bi go spre~ile i protokot na pari za pomo{ na albanskite ekstremisti, koj doa|a od raznite organizacii niz svetot. So eden zbor, silen signal deka ekstremizmot ne e prifatliv za SAD i Zapadot voop{to. Istite ili sli~ni merki bi trebalo da gi prezemat i EU i site zainteresirani zemji za smiruvawe na Balkanot. Albancite mora da se ubedat deka denot za "Golema Albanija" }e im dojde samo toga{ koga site dr`avi kade tie `iveat }e vlezat vo EU. Site drugi ambicii mora vedna{ da se zaprat i izvr{itelite strogo da se kaznat. Seto ova mora jasno i glasno da im se stavi do znaewe na site Albanci. Dosega signalite im bea deka s# e mo`no na ovoj svet. Toa mora da se promeni, za{to vo sprotivno sli~ni ambicii mo`at da dobijat i site drugi grupi koi mislat deka im e potrebno osloboduvawe.