ISTORIJA

Istorijata ne e samo minato

SEDUMTE SVETSKI ^UDA SE NAO\ALE VO GRANICITE NA MAKEDONIJA!

Pi{uva: Aleksandar DONSKI

  • Vo istorijata ostanalo zapi{ano deka makedonskiot kral na Sirija Antioh ^etvrti odnel najskap dar pred statuata na Zevs vo Olimpija!
  • Makedoncite bile prvite evropjani koi gi vodele Vise~kite gradini vo Vavilon!
  • Makedoncite vladeele so Egipet i gi vardele Piramidite od Giza nad trista godini!

Statuata na Zevs vo Olimpija pretstavuvala ogromna statua na Zevs, koja bila locirana vo anti~kiot grad Olimpija, {to se nao|al na okolu 150 kilometri zapadno od Atina. Statuata se nao|ala vo hramot posveten na Zevs i bila izvajana od poznatiot anti~ki skulptor Fidija. Vo vtoriot vek pred Hrista statuata pretrpela popravki. Rimskiot imperator Kaligula posakal da ja prenese vo Rim, no ne uspeal. Potoa statuata bila prenesena vo Carigrad, kade bila uni{tena od po`ar vo 462 godina. I samiot grad Olimpija nastradal od nekolku zemjotresi i po`ari. Denes od hramot na Zevs se za~uvani samo temelite i po nekoj ostatok od pomalite statui, {to se nao|ale vo nego.

Golemata statua na Zevs Fidija po~nal da ja pravi nekade okolu 440 godina pred Hrista. Statuata bila visoka 13 metri i go pretstavuvala Zevs kako sedi na prestol ukrasen so bogata dekoracija od zlato i slonova koska. Mnogu kralevi kraj nea ostavale svoi podaroci, no ostanalo zapi{ano deka najskap podarok donel Makedonecot Antioh IV, koj vladeel so makedonskoto kralstvo na Selevkidite (koe glavno se protegalo vo Sirija i okolnite zemji). Antioh IV e e opi{an i vo Biblijata (starozavetnite Knigi za Makaveite) i ostanal poznat po toa {to ja zabranil slobodata na veroispoved na Evreite, po {to tie (predvodeni od semejstvoto Makavei) krenale vostanie protiv Makedoncite i formirale nezavisna evrejska dr`ava. Osven ova, vrskata na Makedoncite so ova svetsko ~udo i ovoj pat e vo toa {to Makedoncite dolgo vreme vladeele so teritorijata na dene{na Grcija, vklu~uvaj}i go i gradot Olimpija.

VISE^KITE GRADINI VO VAVILON

Vise~kite gradini vo Vavilon se edno od najstarite svetski ~uda. Tie pretstavuvale gradini napraveni na terasi vo koi imalo izobilstvo od vegetacija, mali vodopadi i drugi elementi koi predizvikuvale voshit kaj posetitelite. Nekoi istra`uva~i go stavaat pod znak pra{awe postoeweto na ova svetsko ~udo, no pogolem broj smetaat deka tie i navistina postoele, povikuvaj}i se na nivniot opis od poznati anti~ki istori~ari. Vise~kite gradini vo Vavilon gi izgradil kralot Nabukodonosor (604-562 god. pred Hrista). Predanieto zboruva deka toj gi izgradil ovie gradini vo ~est na svojata sopruga, koja poteknuvala od planinski predeli, so cel da & sozdade okolina, sli~na na okolinata od koja taa poteknuvala i po koja postojano kopneela. Vise~kite gradini gi opi{al gr~kiot anti~ki istori~ar Diodor Sicilijanecot, no interesno e toa {to tie ne se spomnati vo zapisite pronajdeni vo Vavilon, koi poteknuvaat od tie vremiwa.

Vavilon bil priklu~en kon Makedonskata Imperija vo 330 godina pred Hrista. Nekoi istra`uva~i smetaat deka vojnicite na Aleksandar Makedonski mo`ebi bile prvite evropjani koi gi videle ovie Vise~ki gradini. Se smeta deka Makedoncite bile impresionirani od toa {to go videle i deka po svoeto vra}awe vo Makedonija na dolgo i na {iroko raska`uvale za ova svetsko ~udo. Vpro~em, i samiot Aleksandar Makedonski planiral da go proglasi Vavilon za glaven grad na svojata svetska imperija, no smrtta go spre~ila vo toa. Poznato e deka Aleksandar Makedonski go zavr{il svojot `ivot vo Vavilon. Makedoncite ostanale da vladeat so Vavilon i po smrtta na Aleksandar Makedonski. Izvesno vreme Vavilon bil glaven grad na kralstvoto na makedonskata dinastija na Selevkidite, koi podocna gi preselile `itelite na Vavilon vo novoizgradeniot grad Selevkija.

Denes arheolozite intenzivno gi baraat ostatocite od Vise~kite gradini vo Vavilon.

PIRAMIDITE VO GIZA

Kako posledno svetsko ~udo (a voedno i najstaro) se Piramidite vo Giza (Egipet). Toa se: Keopsovata, Kefrenovata i Mikerinovata piramida. Izgradeni se nekade okolu 2650 i 2550 godina pred Hrista. Se smeta deka gi gradele blizu 100.000 rabotnici, iako na~inot na nivnata gradba do denes e tajna. Tie se za~uvani do denes i za niv dosega dosta e pi{uvano. Nivnata vrska so Makedoncite e vo faktot {to Makedoncite vladeele so Egipet i gi vardele piramidite re~isi tri veka i toa od vremeto koga Aleksandar Makedonski go zazel Egipet, pa s# do 30 godina pred Hrista, koga od strana na Rimjanite, od prestolot na Egipet bila simnata poslednata makedonska kralica Kleopatra Sedma.

*

Na krajot od seto ova }e zaklu~ime deka Makedoncite dale svoj zna~itelen pridones vo nastanokot i vo egzistiraweto na Sedumte svetski ~uda. Vidovme deka edno od ovie ~uda bilo inicirano i izgradeno tokmu od Makedoncite (Svetilnikot vo Aleksandrija), a Kolosot od Rodos, pak, bil napraven kako rezultat na me|umakedonskiot sudir za prevlast nad ovoj ostrov. Isto taka vidovme i deka hramot na Artemida od Efes bil obnoven od Aleksandar Makedonski, po {to vsu{nost i bil prifaten kako svetsko ~udo. Vpro~em, site Sedum svetski ~uda izvesno vreme bile sostaven del od Makedonskata Imperija na Aleksandar Makedonski. Po smrtta na Aleksandar nad Sedumte svetski ~uda i natamu vladeele i se gri`ele za nivnoto opstojuvawe Makedoncite, koi formirale svoi dr`avi na teritoriite na raspadnatata imperija na Aleksandar Makedonski. Pridonesot na Makedoncite kon nastanokot i egzistiraweto na Sedumte svetski ~uda pretstavuva u{te eden makedonski pridones vo svetskata civilizacija, {to golemogr~kite {ovinisti denes se obiduvaat da go zabo{otat i da go prika`at kao "svoj". No, idninata povtorno }e gi postavi istoriskite konstelacii na svoeto vistinsko mesto, sekako najmnogu vrz osnova na argumentite.

(Prodol`uva)