PRIFA]AWE NA OKUPACIJA?!

Zapadnata alijansa, NATO, na dr`avite od Zapadniot Balkan im prepora~uvaat konfliktite so teroristi~kite grupi, so etni~ki ili kakov bilo predznak koi zaposednale del od teritorijata na druga dr`ava, da gi razre{uvaat po miren, demokratski, diplomatski na~in. Ne se prepora~uva upotreba na prekumerna ili kakva bilo akcija, iako separatisti~kite bandi nasilno se instalirale na tu|a teritorija.

Ovaa preporaka od Brisel se odnesuva i za Ju`na Srbija i za Republika Makedonija, po okupacijata na seloto Tanu{evci.

Ovaa teza e mnogu opasna za{to gi ohrabruva kriminalnite secesionisti~ki grupi, nasilnicite i kriminalnite bandi, {vercerite koi }e se javat kako za{titnici na svojot etnos i taka }e bidat za{titeni od mo}ni voeni alijansi. Mo`e da se slu~i nacionalnite ekstremisti da se upatat vo Mirkovci, vo Saraj, vo ^air za so niv da se pregovara od novite, popovolni pozicii. Nivniot pohod e neograni~en. Kade sakaat tamu }e se utvrdat, bidej}i od Brisel ni se prepora~uva da ne upotrebime sila.

Preporakata za prifa}awe na okupacijata ima za cel vojnicite na KFOR da bidat maksimalno za{titeni od eventualni napadi od albanskite separatisti i vo Makedonija i vo SRJ.

"PREZIMETO" NA MAKEDONIJA

Nie, gra|anite od Makedonija, koi sme rasprskani po site strani vo svetot, vo posledno vreme ~esto slu{ame, a i vo nekoi javni glasila ~itame, kako nekoi gospoda od na{eto ju`nososedstvo (nekoga{na Elada, sega{na "gr~ka" dr`ava) denono}no maki ma~at kakvo prezime da & nadovrzat na na{ata mnogumileniumska, apostolska i bibliska zemja Makedonija.

Na po~ituvanite gospoda, za da im se olesni rabotata, nie im ispra}ame lista so 10 predlozi so sledniot redosled:

1. Mnogumileniumska Makedonija

2. Aleksandrova Makedonija

3. KiriloMetodievska Makedonija

4. Edinstvena Evropska Makedonija

5. Demokratska Makedonija

6. Obedineta Makedonija

7. Narodna Republika Makedonija

8. Idealna Republika Makedonija

9. Ju`no Balkanska Makedonija

10 Apostol Pavelova Makedonija

Po~ituvani gospoda, za da ja zapazime realnosta, ni po na{e, a ni po va{e, da ja najdeme sredinata - (5) i (6) - kako najrealno prezime na Makedonija!

Da veruvame deka spored Vas, ovie predlozi gi ima{e predvid i gospodinot Konstantin Micotakis. E pa, so toa neka ni bide - zaedni~ko na zdravje, so `elbi za dolg bezgrani~en `ivot!

MOLK, GLAVATA VO PESOK

Imaat s#, samo ne status na narod, dr`ava na dve plemiwa so plemenski voda~i. [to podaleku od gra|anskata dr`ava. A po statusot sleduva: teritorija, granici, ba{ka vlast, federacija, pa veto na A.Xaferi, etni~ko ~istewe, stradawa. Narod bez tie belezi ne postoi.

Poznato e kon kogo e naklonet Zapad. Gra|anite od Zapadna Evropa imaat informacii za robovski, gra|ani od vtor red, za kulturen genocid. Tie ne mo`at da ni ja dadat poddr{kata, za{to nemaat druga vistina.

Opozicijata (i porane{nata i sega{nata) e zagri`ena za bezbednosta na dr`avata, ama ja mrzi i e neodgovorna, neorganizirana so eden koncizen dokument da go pridobie zapadnoto javno mislewe za da ni dade poddr{ka vo borbata da ja so~uvame stabilnosta i suverenitetot na R. Makedonija.

Gospodine Kiro, SDSM bara{e komparativna studija koja bi ja izgotvile drugi, a ne nie. Sega, kako opozicija, koga stanuva zbor za vakov dokument: Molk, glavata vo pesok.

Ve}e deset godini sekojdnevno ima poseti, brojot ne im se znae, a na Gert Arens, Elizabet Ren, Van der [tul, Doris Pak i iljada drugi ne im se vra~i vakov dokument. Nekoi lideri smetaat deka e dovolno da se poka`e samo zagri`eno lice.

Zo{to takov dokument ne se otpe~ati na edna stranica vo pe~atot? So krupni bukvi na platena stranica, pa neka ja ima sudbinata i gnevot na konvencijata {to ja predlo`i gospodinot Andov.

NEOVLASTEN POVIK ZA PROTEST

Zdru`enieto na progoneti Makedonci "Egej" od [tip, po itno odr`aniot sostanok na Pretsedatelstvoto, reagira i najostro go osuduva neodgovorniot i nemoralen ~in od strana na neovlastenoto lice Van~o Drangov, a po nalog na Stojan Dimkov i grupata, koi nitu se ~lenovi na Zdru`enieto na PM "Egej" od [tip, nitu se ovlasteni da se deklariraat vo imeto na istoto Zdru`enie, a najmalku da organiziraat protest vo imeto na Zdru`enieto na PM "Egej" od [tip.

Zdru`enieto na PM "Egej" od [tip e legitimna nevladina organizacija, koja se upravuva spored Statutot, programata za rabota i donesenite odluki na Pretsedatelstvoto i Sobranieto, pri {to go zastapuvaat ovlasteni lica izbrani od ~lenstvoto. Zdru`enieto na PM "Egej" od [tip e samostojna nevladina organizacija, nevrzana vo nekakov "sojuz", a sorabotuva so site nevladini organizacii vo RM i nadvor od nea, ~ija glavna manifestacija e odr`uvaweto na Velgidenskata sredba (ovaa godina sedma po red po povod 53-godi{ninata od formiraweto na selo Tri ^e{mi - [tip), ~ija cel e neguvawe na mirnososedski odnosi so sosednite dr`avi i neguvawe na nacionalniot i kulturniot identitet na Makedoncite.

Imeno, denovive koga na{ata zemja e doma}in na IV samit na liderite na Jugoisto~na Evropa, koga celosno interesot vo me|unarodnata javnost e svrten tokmu kon R. Makedonija - centar na Evropa, koj nastan e od osobeno istorisko zna~ewe, so mo`nost za otvorawe procesi na ekonomski prosperitet i rezre{uvawe na najsu{testvenite i gorlivi pra{awa so na{ite sosedi, a osobeno R. Grcija, koja pedeset godini ja ~ekavme da sedne i da zapo~ne dijalogot, zar sega, tokmu na denot na odr`uvaweto na Samitot, najdoa da odr`at protest i nered onie koi: "Onie koi ne si ja sakaat svojata rodina, tie ne mo`at da ja sakaat i tatkovinata vo koja `iveat", bidej}i i samiot povik za protest izvr{i destrukcija i zabluda vo javnosta, a {to mnogu negativno vlijaat vrz vr{eweto i unapreduvaweto na demokratskite procesi {to na{ata dr`ava R. Makedonija gi vr{i na vnatre{en i nadvore{en plan.

Zdu`enieto na progoneti Makedonci "Egej" od [tip, ostro go osuduva povikot za protest objaven vo javnite mediumski i izdava~ki glasila, koi bea emituvani i pe~ateni za vreme na odr`uvaweto na IV samit na liderite na Jugoosti~na Evropa {to se odr`a vo Skopje na 22 i 23 fevruari 2001 godina, a istovremeno gi poddr`uva site vode~ki faktori vo Republika Makedonija koi sesrdno se zalagaat za otvoreno i demokratsko re{avawe na problemite, za otvoreni granici so sosednite zemji, za razmena na ekonomski dobra, razmena na duhovni i kulturni vrednosti i neguvawe na mirnososedski odnosi. Za site ovie pra{awa, koi se vo nadle`nost na dr`avata na RM veruvame deka so otvoraweto kon sosedite, Evropa i Svetot }e za~ekorat vo pozitiven pravec.

Makedonskiot narod {to `ivee vo dr`avata i nie site {to sme rastureni nasekade po svetot zatoa najpove}e sakavme da se smeni taa vlada i da dojde nova za da mu doka`eme na svetot deka so simbolite i imeto na na{ata Dr`ava nema igrawe. No, i ovaa Vlada za koja mo`am da re~am deka najpove}e be{e poddr`uvana od nas, n# razo~ara. Tie koi pred da dojdat na vlast ni velea deka }e mo`eme kako i site drugi da glasame odnadvor, sega ne se se}avaat. Velea deka za razlika od starata vlada }e gi podobrat i carinskite propisi, a sega gi ukinaa privilegiite taka {to ako nosi ~ovek rezerva ga}i, za niv treba da plati. No, {to e najlo{o, i tie prodol`ija da baraat na~in za imeto na dr`avata, da dodadat ili da otfrlat ne{to kako da stanuva zbor za nekoja ~orba koga kuvarot ne znae koja mirudija da stavi gi pra{uva sosedite, a ne gotvi po stariot recept.

Dozvolija da se igraat majtap i tie {to do v~era bea nikoj i ni{to. Eve {to se zboruva vamu. Eden mi veli: Po imeto mu ide redot na lavot. ]e treba da go izbri~ite i samo na vilicata }e mu ostavite brada i }e go vikate koza. Ni{to pote{ko nema od toa drug da ti ka`uva koj si i koj treba da bide{. Makedonskiot narod se borel i ginel za toa ime, toa e ispeano vo bezbroj pesni i doka`ano vo istorijata. Zo{to ne napravat barem eden Referendum, pa sam neka odlu~i narodot za sudbinata svoja.

Na na{ite velikani, kako Aleksandar Makedonski i Goce Del~ev, nitu vo son ne im doa|alo da se diskutira za imeto. Zatoa sakam samo edno od na{ite politi~ari. Prodol`ete go patot od na{ite velikani za da ne im bide te{ka zemjata {to gi pokriva. Prodol`ete go patot nivni za da ve saka i Gospod i narodot svoj. Za da ne im bide zaludna preranata smrt na na{ite borci za Makedonija. Za da re~at deka ostavile vnuci koi se gordeat {to se Makedonci. So toa }e se gordeat i va{ite vnuci. Za{to sudbinata na Makedonija e vo va{i race. Zatoa ve izbra narodot i vi ja dodeli doverbata. Ostavete gi diskusiite okolu imeto nastrana, za{to so toa }e im go ostavite i identitetot na va{ite vnuci. Ne prodavajte gi site golemi objekti na tie {to sakaat da ni bidat kumovi, za{to i na toj na~in bi dobile {ansa kumovite da ja dirigiraat Vladata, a so toa i dr`avata. Zatoa rekle starite: Kaj kogo se parite kaj nego e vlasta. Ni{to pove}e ne sakam jas od na{ata Vlada, a mislam deka so toa se soglasuvaat mnogu Makedonki i Makedonci.

Nema sila vo svetot koja bi mo`ela nekogo da go prekrstuva kako {to saka taa, nitu pak Amerika bi mo`ela ako vie ne soglasite so toa. Zatoa ve molam ostavete n# da bideme toa {to sme bile od pamtivek - Makedonci. Makedonci bez nikakvi nalepnici, ednostavno ~isti.

MAKEDONSKIOT JAZIK E VO CEL SVET, NE SAMO VO EVROPA

Seop{tata deklaracija za ~ovekovite prava donesena od strana na Organizacijata na obedinetite nacii od 10 dekemvri 1948 godina e objavena na 70 jazici. Vo tie 70 jazici e i makedonskiot jazik. Spored toa makedonskiot jazik e svetski jazik, a ne samo evropski.

Gr~kiot vesnik "Stohos" od 10 avgust 1988 godina, po povod objavuvaweto na knigata na {vedskata Vlada pod naslov "[vedskata op{testvena orientacija na doselenicite" vo komentarot pokraj voobi~aenata antimakedonska sodr`ina, n# informira za mnogu va`ni pra{awa, {to se od interes za Makedonija, makedonskata nacija i Makedonskata pravoslavna crkva.

Vo komentarot e potvrdeno deka [vedska ja priznava Makedonskata pravoslavna crkva, pokraj drugite navedeni postoe~ki priznati pravoslavni crkvi.

Tie {to se na vlast, a i tie vo opozicija, imaat obvrska takvite ne{ta sekojdnevno da gi eksploatiraat i da ja informiraat javnosta. Gr~kite vlasti naveduvaat deka ne go priznavaat makedonskiot Univerzitet, poradi nepriznavawe na makedonskiot jazik koj e nepostoe~ki.

Me|utoa, Oddelenieto za informacii na Obedinetite nacii izdade Seop{ta deklaracija za ~ovekovite prava - na 10 dekevmri 1948 godina istata e objavena na 70 jazici, me|u koi i na makedonski jazik. Nie sme op{topriznati, kako narod i nacija.

I ne samo toa. Vo novata gr~ka enciklopedija izdadena vo Atina vo 1972 godina vo t. 17 od 223 do 230 stranica, opi{ani se trite dela na podelena Makedonija.

Na krajot na taa Nova gr~ka enciklopedija pi{uva: "Makedonija e imeto na edna od federalnite edinici na Jugoslavija t.e. Republika Makedonija koja e naslednik na Socijalisti~ka Republika Makedonija".

Nema potreba pove}e da se doka`uva na{eto prirodno pravo na imeto na na{ata dr`ava Republika Makedonija.