]E BIDE LI IZBROJAN TO^NIOT BROJ MAKEDONCI?

Ova za "Utrinski vesnik" go izjavija ~lenovi na OMO "Ilinden" -PIRIN, koi se mo{ne zagri`eni deka popisot }e pomine kako i prethodniot i deka toj nema da gi odrazi realnite sostojbi za brojot na Makedoncite vo Bugarija.

Na{ite sogovornici poso~uvaat na najgolemata stapica {to na Makedoncite im e postavena i koja ne mo`at da ja izbegnat. Tie objasnuvaat deka, vo vrska so nacionalnata pripadnost, vo popisnite listi postoele ~etiri grafi: prvata se odnesuvala za Bugarite, vtorata za Turcite, tretata za Romite, a ~etvrtata za site drugi etni~ki grupi. Pred grafite stojat kvadrat~iwa vo koi se opredeluva pripadnosta spored broevite na soodvetnite grupi. Pod broj 1 se Bugarite, broj 2 Turcite, broj 3 Romite i broj 4 preostanatite malcinstva.

Spored soznanijata na na{ite sogovornici, vo Centralnata komisija so poseben kompjuterski ~ita~ se registriral samo brojot zapi{an vo kvadratite. I tokmu vo brojkite, smetaat tie, se kriela opasnosta od falsifikat, koj mo`e da se napravi na toj na~in {to popi{uva~ite mo`ele kogo bilo da go zapi{at kako Makedonec, no namesto pod broj 4 mo`ele da go stavat pod broj 1. A toa fakti~ki zna~i, i pokraj toa {to mnogumina mo`ele da se izjasnat kako Makedonci mo`ele da se registriraat kako Bugari. Pokraj toa, popi{uva~ite dobile direktni instrukcii vo popisnite listi da ne vpi{uvaat nikakvi broevi na soodvetnite mesta. Istoto se odnesuvalo i za opredeluvaweto za maj~iniot jazik.

Nasetuvaj}i kakvi zamki im se podgotvuvaat na Makedoncite za vreme na popisot vo Bugarija, OMO "Ilinden" - PIRIN isprati barawe do evropskite institucii za ~ovekovi prava, baraj}i od niv da se zalo`at pred bugarskite vlasti vo popisnite listi da se stavi grafata Makedonec. Me|utoa, nema odgovor na nivniot apel, taka {to mo`e da se o~ekuva i vo ova prebrojuvawe na naselenieto vo Bugarija Makedoncite da gi ima u{te pomalku otkolku vo poslednoto.

Inaku, ako se isklu~at dvata povoeni popisa, Makedoncite nikoga{ ne mo`ele slobodno da se opredelat. Kako {to e poznato, na vtoriot popis, samo vo Pirinska Makedonija bea zapi{ani 178.000 Makedonci i u{te 9.000 vo drugite mesta vo Bugarija. Za vreme na posledniot popis pred deset godini, oficijalnite vlasti soop{tija deka 10.803 lica se opredelile kako Makedonci, no mnogumina smetaat deka taa brojka e daleku od realnata i deka toga{ bile napraveni golemi falsifikati i deka bile vr{eni javni pritisoci. Na{ite sogovornici istaknuvaat deka toga{, u{te za vreme na prvata nedela od popisot, vo emisija na Radio Blagoevgrad bilo povikano naselenieto na Petri~kata okolija da ne se poveduva po nekoja antibugarska propaganda, a vlastite predupredeni da prezemat merki vo popisot da ne se dobijat apsurdni rezultati. A, toa zna~elo deka treba da se vodi smetka brojot na tie {to }e se opredelat kako Makedonci da bide {to pomal. Vo istata emisija bilo navedeno deka sedmiot den od popisot vo Petri~, preku 25 otsto od naselenieto se opredelilo kako makedonsko i pokraj toa {to mnogumina kako maj~in jazik go ozna~ile bugarskiot. Ako se znae deka samo gradot ima 40.000 `iteli, toga{ mo`e da se presmeta kolkav bil toj broj, a da ne zboruvame za selata vo koi{to 80 do 90 otsto od `itelite se smetaat za Makedonci.

Ako samite Bugari priznavaat deka vo Petri~ se popi{ale 10.000 Makedonci, toga{ kolkav e nivniot niv broj vo cela Pirinska Makedonija? Toa e sigurna osnova za da tvrdime deka brojot na Makedoncite od posledniot popis bil apsolutno nerealen i deka nivniot broj e najmalku desetpati pogolem, smetaat na{ite sogovornici.

Tie raska`uvaat kako bile izigruvani Makedoncite od strana na popi{uva~ite. Gi popi{uvale so moliv za da mo`at podocna da gi izbri{at i duri toga{ koga }e reagirale zemale penkalo v raka. Imalo slu~ai koga popi{uva~ite na Makedoncite im dr`ele predavawa i im objasnuvale deka tie ne postojat. Ni be{e raska`an i slu~ajot na eden popi{uva~ koj vr{el popis kaj blizok prijatel. Otkako mu rekol deka po nacionalnost e Makedonec, gi frlil nastrana listite i go zamolil da ne mu pravi problemi i da se deklarira kako Bugarin, za{to }e treba da gi prepi{uva.

"Koga dojdoa vo na{ata ku}a, ne n# pra{aa za nacionalna pripadnost. Ni se zablagodarija i si trgaaa", ni raska`uva eden od sogovornicite. "Toga{ se setiv i im rekov, dali nema drugi pra{awa A, da, za nacionalnata pripadnost. Gledame deka ste Bugari, pa ne treba da ve pra{ame, mi odgovorija. Im objasniv deka sme Makedonci i deka taka treba da n# zapi{at".

ANTIMAKEDONSKI MEDIUMSKI TEROR

Bugarskoto VMRO, spored pi{uvawata na vesnikot "Trud", alarmiralo deka pretstoi falsifikuvawe na izborite, bidej}i me|u izvr{itelite na popisot imalo simpatizeri na OMO "Ilinden" - PIRIN. Spored niv, bila zagrozena nacionalnata bezbednost i bugarskoto VMRO }e prezeme potrebni merki.

Vo drug napis od vesnikot "Trud" pi{uva deka javniot obvinitel podnel krivi~na prijava protiv "nepoznati lica" vo vrska so distribucijata na letoci vo koi se povikuva `itelite da se deklariraat kako Makedonci. Prijavata bila podnesena vrz osnova na povreda na Krivi~niot zakon kako {irewe na nacionalna omraza. Na policijata & bilo naredeno da ja pronajde pe~atnicata vo koja bile ispe~ateni letocite.