AKO NE SE RE[I TANU[EVCI, MAKEDONIJA ]E STANE "NOVO MALO KOSOVO"

Toa e ~ovekot koj ne ja izvr{i naredbata na toga{nite jugoslovenski voeni sili da otvori ogan vrz Split, protiv kako {to veli svoite sogra|anini, za {to be{e i suden.

BOCINOV: Vo ovaa voeno-politi~ka situacija na strategisko nivo bezbednosta na Republika Makedonija e mo{ne delikatna i slo`ena so eden op{t zaklu~ok deka stabilnosta na dr`avata e zagrozena. Toa ne mo`e da se definira vo nekolku re~enici ili stereotipi so koi operiraat glasnogovornicite na nekoi dr`avni strukturi i partiite od tipot deka sostojbata ni e stabilna ili generalno stabilna, {to prakti~no ne ka`uva ni{to. Vrz taa situacija, a so toa i vrz bezbednosta, eminentno vlijaat nekolku faktori. Toa se: strategiskata pozicija na R. Makedonija koja e kvalitetna, recidivite od istoriskoto minato, heterogeniot demografski faktor, opkru`uvaweto ili sosedite so svoite voeno-politi~ki koncepcii i doktrini i politikata na golemite sili, a mo`ebi i nekoi centri na mo}. Iredentizmot kako ideologija ili kako filozofija ima aspiracii za osvojuvawe na tu|i teritorii i tu|i zemji, odnosno kon golemodr`avnite ambicii. Poznat e italijanskiot iredentizam naso~en kon Istra i hrvatskoto primorje, kako i albanskiot iredentizam koj neposredno n# tangira. Tie nastapuvaat vo razli~ni formi so razli~ni metodi i aspiracii kon makedonskiot prostor i se prili~no izrazeni, {to se gleda i po situacijata vrzana za scenarioto za formirawe novi nezavisni albanski dr`avi. Tuka treba da se potencira deka globalnite odnosi vo svetot gi reguliraat golemite sili spored svoite interesi i celi. Iluzija e deka malite dr`avi mo`at da vodat nekoja samostojna politika, odnosno samostojno da odlu~uvaat za svojata sudbina. Koga se re{avaat va`nite regionalni ili globalni problemi, odlukite sekoga{ se na {teta na malite dr`avi ili malite dr`avi se obi~no `rtva, a vo isto vreme i narodite. Primeri za toa imalo mnogu, a }e ima i sega i vo idnina. Momentno na sostojbata vo Republika Makedonija i na nejzinata bezbednost vlijaat sostojbite na Kosovo i Ju`na Srbija, odnosno Pre{evskata Dolina, kako i na{ite nadvore{ni i vnatre{ni problemi. Kosovo i Ju`na Srbija i severniot del na Makedonija se edna geopoliti~ka i vo voena smisla operativna zona i vlijanijata, odnosno ideite i dejstvata, mo`at brzo da se prelevaat od eden vo drug reon. Ovoj prostor e zasiten so ogromna voena sila i toa legalna, nelegalna, paravoena, koja apsorbira ogromen borben, tehni~ki i ~ove~ki potencijal osposoben za dejstvija.

BOCINOV: Prelevawata ve}e se vr{at. Incidentot na Tanu{evci e eden od indikatorite, no takvi incidenti postoeja i pred toa. So upadot vo Tanu{evci eskalacijata ve}e e tuka. Eskalacijata e voeno-politi~ki termin, no vo su{tina eskalacijata e pove}e voena kategorija i pretstavuva pro{iruvawe na sudirot. Eskalacijata zna~i pro{iruvawe na sudirot pome|u dva protivnika, odnosno prevzemawe merki koi gi zategnuvaat odnosite. Od praktikata i od `ivotot }e vi ka`am deka postojat 44 nivoa na eskalacija. Toa zna~i deka eskalacijata zna~i ka~uvawe po stepenot na vojnata. Stepenite se razlikuvaat po sredstvata, prostorite, ubistvenite sistemi. Nekoi velat deka ima registrirano i 50 stepeni. Sudirite mo`at da eskaliraaat so upotreba i na bojni otrovi, ~adna bomba itn. Ako uslovno se sfati deka logisti~kata baza i potpora na teroristite vo ovoj slu~aj e Kosovo i negovata ekspozitura, seloto Debalde, odnosno Vitina vo Ju`na Srbija, eskalacijata ve}e postoi po upadot na vooru`enata grupa Albanci vo seloto Tanu{evci. I porano nie konstatiravme deka prostorot na Kosovo, Pre{evskata Dolina i RM pretstavuvaat mal edinstven operativen prostor i dejstvata mo`at brzo da se preleat od Ju`na Srbija vo prostorot na RM. Eskalacijata kako politi~ka kategorija vo ovoj moment mora da gi definira svoite motivi i celi. Va`no e deka upadot e izvr{en na prostorot i se zaposedna del od teritorijata na edna zemja-~lenka na OON. Sudirot mo`e da eskalira i na drugi to~ki i reoni na prostorot na RM, na primer Tetovo, Kumanovo. Toa mo`e da se pojavi pri demarkacijata na dr`avnata granica. Mo`no e da se infiltriraat tamu kade {to ne gi o~ekuvame. Ovoj prostor e interesen. Ja zafa}a Zapadna Makedonija i severniot del od Makedonija. Ekstremistite nervozno reagiraat i velat deka nie treba{e da pregovarame so KFOR ili so niv. Zna~i, nema po~ituvawe na Rezolucijata 1244, tuku tezata e da se vospostavi nezavisno Kosovo. Za da se izvr{i demarkacijata na grani~nata linija i da se realiziraat ~lenovite od Dogovorot potpi{an vo Skopje, }e mora prethodno da se sozdade eden operativen re`im so anga`irawe na silite na KFOR. Vo sprotivno ekstremistite }e go opfatat i drugiot del na teritorijata na Makedonija. Sega se saka da se isprovociraat vooru`enite sili na Makedonija i ekstremistite te`neat da napravat u{te pogolema provokacija. Eskalacijata zna~i da se pro{iri sudirot, da se otvori novo `ari{te i da dojde do vojna. Da & se isprati poraka na me|unarodnata javnost deka Makedonija upotrebuva sila i deka vr{i etni~ko ~istewe. Protiv Makedonija se vr{i u`asna psiholo{ka propagandna vojna za da se podgotvi mnenieto deka taa vr{i tortura vrz naselenieto. Nivnata situacija nim ne im odgovara, no im odi vo prilog da gi realiziraat svoite celi za scenario koe po tipot na kosovskoto }e formiraa enklavi, t.e dr`avi kako Kosovo vo Ju`na Srbija, Kosovo vo Severozapadna Makedonija. Zatoa ekstremistite rabotat paralelno na dve linii i toa preku sistemot na institucii i sistemot na sila. Prvo albanski univerzitet, dvojazi~nost vo instituciite na sistemot i nekoi drugi prava. Vremeto ne im e va`no. ^ekaat da porasnat novite generacii koi }e izvr{at debalans vo demografskata struktura, da mo`e da im se zgolemi brojot i koga-toga{ da se sozdade nova dr`ava na albanskata kauza. So ogled na nedefiniranata pozicija na seloto Tanu{evci i definicijata na okupacijata kako privremeno nasilno zaposednuvawe na teritorijata na edna dr`ava od strana na vooru`enite sili na druga dr`ava i vospostavuvawe na okupaciskata vlast, stanuva zbor za upad kako borbena aktivnost na teroristi~ka grupa, so cel da demonstriraat sila, strav, izvr{at mobilizacija i nov bran begalci. Definicijata ne e va`na. Va`no e deka e zaposednat del od teritorijata na Makedonija.

BOCINOV: OVK e oreol na albanska vojska. Taa spored propisite od juli 1999 god. treba{e da se rasformira i da se razoru`a. Taa zada~a nitu KFOR, nitu UNMIK, nitu me|unarodnata zaednica ne ja izvr{i, za da mo`at da go pravat sega toa {to go pravat i da imaat sekoga{ oru`je. Nikoga{ OVK ne e zgasnata, embrionot e OVK i sledete gi izjavite na Ta~i i Xaferi koi velat: Nemojte da go ~epkate OVK, toa e na{eto duhovno bogatstvo. Vie znaete deka vo Lojane e najdeno skladi{te so oru`je, toa e Severna Makedonija, a i dejstvijata se slu~uvaat vo Severna Makedonija. Seto toa se slu~uva po nekoe scenario. Kosovo e pod me|unaroden protektorat, toa e nedefiniran prostor i mnogu delikaten. KFOR I UNMIK svojata zada~a do kraj ne ja izvr{uvaat. Duri i premierot Georgievski re~e deka e razo~aran od odnosot na KFOR. Kosovo e bez definiran status, a sli~na e situacijata i vo regionot na Pre{evskata Dolina. Eden del od onie {to ja poznavaat sostojbata na Balkanot tvrdat deka s# u{te postojat realni opasnosti za esencijalniot integritet na RM kako dr`ava. Makedonija se nao|a vo krizno `ari{te. Laga e deka OVK e razoru`ana so potpi{uvaweto na Spogodbata vo 1999 godina. OVK e kako matica od koja se formira OVK za Makedonija pod drugo ime. Se manipulira so brojka od 3.500 lu|e, a vo Makedonija od 600 do 800. Tanu{evci e upotrebeno kako baza, odnosno sanitetski element na bazata za lekuvawe na borcite za vreme na vojnata vo 1998 -99 godina. Tanu{evci e mnogu te`ok topografski teren. Tamu ne mo`e novite borbeni sistemi da dojdat do izraz, nemate ~ist prostor. KFOR ne ja izvr{uva solidno svojata zada~a. No, treba da znaete deka nikoj za vas nema da vojuva. Nie mnogu se orientiravme na kolektivniot sistem na bezbednost. Ako situacijata eskalira, nie sami }e morame da se branime.

BOCINOV: Vladata }e im dade nekoe vreme. No, toa ne smee da trae dolgo. Nema pregovori so teroristite ako gi ocenivme kako teroristi. Situacijata e svrzana so cenata kolku ~ove~ki `rtvi sme podgotveni da dademe za da se realiziraat celite. Me|utoa, odlukata sepak treba da ja dade vrhovniot komandat i da odlu~i {to }e napravi ako ne uspee so diplomatskite sredstva i so pritisok od Me|unarodnata zaednica da go re{i problemot. Ni{to vo vojskata ne se re{ava nabrzina. Se raboti planski. Planot mora{e da se donese u{te vo januari, koga bea prvite napadi. Toga{ mora{e da se predvidi {to }e se slu~i ponatamu.

Znaete li {to zna~i prostor na granicata bez uniformirano lice? Toa e taa praznina. Ne si go pokrivame prostorot. Po istekuvaweto na ultimatumot }e dojde do dejstvo. Ekstremistite s# u{te imaat hrana, ku}ite se pretvoreni vo bunkeri, imaat oru`je. Problemot mo`e mnogu brzo da se re{i. Ima{e stra{na retardacija, stra{na inertnost od vlasta. Zo{to Sovetot ne se sostana u{te vo januari koga gi dobija prvite podatoci. Mnogu se ~eka{e da donesat plan za dejstvuvawe. Vo Sovetot nema kompetentni lu|e. Kolku dolgo Sovetot akademski }e zboruva za golema politika. Treba da se zboruva za prakti~na realizacija na odbranbeniot sistem. Za niv e va`no deka politi~kite partii ne se soglasuvaat so ekstremizmot. Politi~kiot sponzor na ekstremistite e albanskoto lobi vo Evropa i Amerika, a op{tata teza na albanskata kauza e da se sozdade "Golema Albanija". Pretsedatelot na RM po doa|aweto od Amerika situacijata ja oceni kako generalno stabilna {to ne be{e to~no. Mo`e{e da gi iznese vistinskite elementi, pa narodot da ja oceni situacijata.

BOCINOV: Vooru`enite sili na Republika Makedonija, ARM, policiskite i specijalnite sili pretstavuva intervidovski borben sistemi koj se gradi i se osposobuva da go brani integritetot i suverenitetot na Makedonija. Vo konkretnata voeno-politi~ka situacija ARM se nao|a vo procesot na organizacisko kadrovsko prestruktuirawe spored standardite na NATO, so {to se namaluvaat ~ove~kite potencijali, a istovremeno edinicite ja zgolemuvaat svojata ognena mo}, manevarska sposobnost, istovremeno se vr{at podgotovki za zgolemuvawe na brojot na profesionalnite edinici, koi zaedno so osposobeniot regruten kontingent mo`at da organiziraat i vodat uspe{no borbeni dejstvija so te`i{te na protivpe{adiskata i protivoklopnata borba. Za formirawe na borbenite timovi }e bide potrebno da se zabrza intenzivnata borbena obuka. Operativnite mo`nosti na vooru`enite sili koi se stacionirani na Tanu{evci imaat kapacitet problemot da go re{at brzo.

BOCINOV: Makedonija mu e potrebna na NATO, zatoa {to vo Makedonija e stacioniran logisti~kiot del na silite na KFOR i nivnite bazi. Od taa strana tie se prinudeni da go poka`at sopstveniot interes za RM i da go so~uvaat nejziniot integritet. KFOR imaat informacii za ekstremistite. Mislam deka ovoj pat morat da pomognat zaradi sebe. Prostorot na RM e od kapitalno klu~no zna~ewe za silite na NATO vo Kosovo i toa kako prostor za locirawe na logisti~kite elementi na KFOR i kako koncentraciski prostor za sve`i sili. Ima informacii deka KFOR }e go zgolemi brojot. No, da vi povtoram, nikoj za nikogo nema da vojuva. Toa be{e potvrdeno i za vreme na borbenite dejstva na Kosovo vo 1998 godina. Niz Makedonija vodat komunikaciski patni koridori bez koi sovremenite borbeni dejstvija ne mo`at da se zamislat i da se organiziraat. Bez pomo{ta na Makedonija silite na KFOR ne mo`at da ja izvr{at svojata funkcija. Od taa pozicija silite na NATO mo`at da gi planiraat svoite aktivnosti. Kako logi~ka teza ne mo`at da se amnestiraat silite na KFOR i UNMIK od poedini nacionalni kontingenti od odgovornosta da ne ja obezbeduvaat granicata na RM. Nikoj ne mo`e da gi oslobodi od odgovornosta za granicata od Kosovskata strana. Tie ne smeat da dozvoluvaat slobodno korzirawe na ekstremnite albanski paravoeni formacii. Granicata mora da se ~uva od dvete strani. So nivnata nezainteresiranost tie na nekoj na~in u~estvuvaat vo podgotovkite za provokacija na ARM. Nivnite prvi izjavi bea deka tie ne se odgovorni za granicata kon Makedonija, {to ne e vo red. Izjavite na ~elnicite na NATO i EU za za{tita i za~uvuvawe na integritetot na RM treba da se sfatat kako odgovornost da se izvr{i taa zada~a. Mora da gi spre~i tie dejstva, vo sprotivno ni pravi lo{a usluga.

BOCINOV: Republika Makedonija vo 1991 - 92 godina uspea da go izbegne involviraweto vo vojnata so porane{nata JNA. Vo 1993 - 94 god. na severnata i zapadnata granica ima{e za~esteni napadi i zaposednuvawe na del od teritorijata. So asistencija na UNPREDEP Makedonija gi potisna, gi blokira toga{nite sili na JA, obezbedi nivno povlekuvawe od odredeni to~ki na severnata granica i go so~uva integritetot do sega. Vo edna kvalitetno druga situacija, ~ija kakakteristika e akumilirawe na vnatre{ni problemi i uvozna revolucija od nadvor, t.e. od Kosovo, Makedonija po kojznae koj pat mora da ja iska`uva svojata re{itelnost da go so~uva par~eto od nejziniot ostatok. Scenarioto za "Golema Albanija" e zapo~nato. Albancite imaat svoja armija i toa OVK na Kosovo, OVPMB vo Ju`na Srbija, ONV vo RM. Situacijata vo Tanu{evci mora mnogu brzo da se re{i, bidej}i odolgovlekuvaweto }e zna~i iscrpuvawe na na{ite mo`nosti i }e se tretirame kako neseriozna dr`ava. Vo sprotivno vo RM }e se slu~i "novo malo Kosovo" kako i vo Ju`a Srbija. Ekstremistite dejstvuvaat so dobro podgotveni strategii. Nivnata cel e destabilizacija i prefrluvawe na te`i{teto od Kosovo vo Makedonija i taa da se federalizira, da se regionalizira. I najnovite nastani potvrduvaat deka prostorot Tanu{evci i Debalde slu`i kako osnovica za dejstvuvawe na diverzantsko - teroristi~kite grupi dlaboko vo prostorot na RM, po sistemot bliska i dale~na diverzija na proverenoto scenario od Kosovo.