MAKEDONCITE IMALE UDEL I VO IZGRADBATA NA HRAMOT NA ARTEMIDA OD EFES

Koga do{le Grcite vo Efes, tie na domorodnoto naselenie mu ja pretstavile bo`icata Artemida (bez razlika na nejzinoto poteklo), po {to Artemida bila poistovetena so Kibela, pa taka Hramot ostanal poznat kako hram na Artemida. Sepak, nau~nicite smetaat deka Artemida od Efes bila poinakva od onaa {to ja slavele Grcite, zatoa {to Artemida kaj Grcite bila slavena kako bo`ica na lovot, a ovaa vo Efes bila bo`ica na plodnosta. Ova zna~i deka prakti~no Hramot na Artemida vo Efes (bez razlika na svoeto ime) bil posveten na bo`ica na plodnosta, t.e. na bo`icata koja so golema po~it ja slavele tokmu pripadnicite na makedonskoto pleme Brigijci (Frigijci).

I ova svetsko ~udo do`ivealo o{tetuvawe u{te vo vremeto na antikata. Hramot bil zapalen vo 356 godina pred Hrista, od strana na nekoj ludak, koj na toj na~in sakal da si go ovekove~i imeto vo istorijata. @itelite na Efes tolku bile razgneveni na svojot sogra|anin, {to zabranile da mu se spomnuva imeto i sekoj {to }e go spomnel negovoto ime mo`el da dobie smrtna kazna. Podocna Hramot povtorno bil obnoven pod nadzor na poznatiot arhitekt Skopas.

Kakva e povrzanosta na Makedoncite so ova svetsko ~udo? Najnapred }e ka`eme deka anti~kiot istori~ar Plutarh pi{uva deka hramot na Artemida vo Efes izgorel to~no vo denot koga se rodil Aleksandar Makedonski! Vo vrska so ova, vo biografijata na Aleksandar Makedonski (3 glava), Plutarh pi{uva:

Plutarh pi{uva i deka bo`icata Artemida bila prezafatena, gri`ej}i se okolu ra|aweto na Aleksandar, pa zatoa ne pomognala da se spre~i po`arot na nejziniot hram. Vo 334-333 godina pred Hrista, Aleksandar Makedonski do{ol vo Efes i ponudil pomo{ da se zavr{i rekonstrukcijata na Hramot (koja bila vo tek), no pod uslov negovoto ime da stoi zapi{ano na fasadata. Me|utoa, `itelite na Efes otprvin ja odbile ovaa ponuda zatoa {to pove}e sakale da ostanat pod vlasta na Persijancite, otkolku da bidat okupirani od Makedoncite ({to e u{te eden od brojnite dokazi deka anti~kite Makedonci ne bile nikakvi Grci - vo sprotivno zna~itelnata gr~ka populacija na Efes }e posakala da se spoi so Makedoncite, a ne da ostane pod vlasta na ve~niot gr~ki neprijatel Persija, koja vsu{nost im bila "pomila" od Makedoncite). Sepak, Aleksandar pomognal vo obnovata na Hramot i tokmu toga{ se smeta deka ovoj hram go dostignal svojot najgolem zenit, poradi {to i bil proglasen za svetsko ~udo. Po smrtta na Aleksandar Makedonski, Efes dolgo vreme ostanal pod vlasta na negovite naslednici - makedonski vladeteli, koi vojuvale pome|u sebe poradi prevlast nad teritoriite od raspadnatata Makedonska Imperija. Taka, od 294 do 281 godina pred Hrista, Efes bil pod vlasta na Makedonecot Lizimah, koj po~nal da go obnovuva ovoj grad vo ~est na svojata sopruga Arsinoja. Toj uspeal da izgradi stadion, teatar, agora i pristani{te. Potoa Lizimah umrel, a Efes se na{ol vo granicite na Pergamskoto kralstvo, koe isto taka bilo vodeno od Makedonci (konkretno od makedonskata dinastija Atalidi). Vo 133 godina pred Hrista, Efes padnal vo racete na Rimjanite, koi isto taka vodele gri`a za hramot na Artemida. Vo 262 godina ovoj hram bil celosno uni{ten od Gotite, no `itelite na Efes se zarekle deka povtorno }e go obnovat. No, vo ~etvrtiot vek pove}eto `iteli na Efes ve}e pominale vo hristijanstvoto, taka {to ovoj hram ja zagubil osnovnata cel za svoeto postoewe. Denes postojat skromni ostatoci od ova svetsko ~udo, koi{to bile otkrieni vo vtorata polovina na 19 vek od strana na britanskite arheolozi.

Da rezimirame deka povrzanosta na Makedoncite so ova svetsko ~udo e vo faktot {to tokmu Aleksandar Makedonski pomognal hramot na Artemida od Efes da bide dograden vo svojot najgolem sjaj i tokmu kako takov ovoj hram bil proglasen za svetsko ~udo. Vpro~em, mo`ebi ne slu~ajno ovoj hram izgorel tokmu na denot na ra|aweto na Aleksandar Makedonski. Podocna, Makedoncite so decenii go ~uvale ovoj hram vo vremeto koga vladeele so Efes.

Mavzolejot vo Halikarnas e u{te edno od Sedumte svetski ~uda. Halikarnas e grad {to isto taka se nao|a vo dene{na Turcija, na ju`niot breg {to izleguva na Egejsko More. Istorijatot na gradeweto na ovoj mavzolej e sledniot.

Vo zenitot na slavata na Persiskata dr`ava (koga ovaa dr`ava se protegala na teritoriite na Mesopotamija, Severna Indija, Sirija, Egipet i Mala Azija), nitu eden persiski kral ne mo`el da vladee bez pomo{ta na lokalnite guverneri (satrapi), koi, iako mu slu`ele na persiskiot kral, imale pomala ili pogolema avtonomija na teritoriite so koi vladeele. Takvo bilo i kralstvoto Karija, koe se nao|alo vo dene{na Jugozapadna Turcija i koe bilo vazalno (polusamostojno) vo odnos na Persija. Vo prvata polovina na ~etvrtiot vek pred Hrista so ova kralstvo vladeel kralot Mavzolej. Toj ja premestil prestolninata na kralstvoto vo gradot Halikarnas. Kralot Mavzolej bil opsednat so izgradba na svojot grob i ni{to drugo vo `ivotot ne go interesiralo tolku, kolku {to go interesiral izgledot na sopstveniot grob. Proektot za negoviot grob go napravila negovata sestra i sopruga Artemisija, koja za taa cel povikala poznati graditeli i skulptori od razni zemji. Kralot Mavzolej nenadejno umrel, ostavaj}i ja so skr{eno srce svojata sopruga i sestra, koja toga{ u{te pove}e bila re{ena da go zavr{i negoviot grob. No, ni taa ne go do~ekala krajot na izgradbata, zatoa {to po dve godini i samata umrela. Sepak, nivnite naslednici ja dovr{ile rabotata i kone~no, grobot na kralot Mavzolej bil zavr{en vo 350 godina pred Hrista, t.e. tri godini po smrtta na kralot i edna godina po smrtta na `ena mu Artemisija. Slednite {esnaeset vekovi, Mavzolejot (impresivniot grob {to go dobil imeto spored kralot Mavzolej) opstojuval nasproti zabot na vremeto, a potoa nastradal od zemjotres. Na krajot od 15 i po~etokot na 16 vek vitezite od Malta ja zazele taa oblast i izgradile zamok, koristej}i gi mermernite kamewa od urnatiot Mavzolej.

Dimenziite na ovoj Mavzolej vo osnovata bile 30 h 40 metri. Celiot bil dekoriran so statui. Sarkofagot na kralot Mavzolej bil napraven od bel alabaster i bil dekoriran so zlato. Bil postaven na podium i bil okru`en so ukraseni stolbovi. Krovot bil piramidalen, a na samiot vrv se nao|ala skulptura na figura vo kola so ~etiri vpregnati kowi. Mavzolejot bil visok okolu 45 metri. Bil ukrasen so desetici statui vo prirodna golemina na lu|e i razni vidovi `ivotni (glavno lavovi i kowi). Arheolo{kite iskopuvawa za otkrivawe na ostatocite na Mavzolejot po~nale vo 19 vek. Denes mo`at da se vidat samo malku od ostatocite na ovaa gradba, vo ~est na ~ie ime nastanal dene{niot zbor mavzolej. Delovi od nekolku statui od Mavzolejot se nao|aat vo Britanskiot muzej.

Vrskata na Makedoncite so Mavzolejot vo Halikarnas e vo toa {to i ova svetsko ~udo dolgo vreme se nao|alo vo racete na Makedoncite. Imeno, vo 334 godina pred Hrista (zna~i samo okolu edna i pol decenija od negovoto gradewe), Halikarnas bil osvoen od Aleksandar Makedonski i bil priklu~en kon Makedonskata Imperija. Interesno e toa {to ovoj grad pru`il golem otpor protiv Makedonskata vojska, iako Aleksandar Makedonski otprvin veruval deka gi "osloboduva" `itelite na ovoj grad od persiskoto ropstvo. Glaven branitel na gradot bil vojskovodecot Memnon, koj prethodno se borel protiv Aleksandar Makedonski na stranata na Persija i vo bitkata kaj rekata Granik. Memnon duri ispratil i pismo do Darie, velej}i mu deka }e ostane do smrt veren na Persija, a voedno primil i tajna pomo{ od Atina. Po `estokata borba, Makedoncite go osvoile Halikarnas, a Memnon izbegal, no podocna umrel vo Metilena od bolest. Negovata `ena Barsina podocna mu stanala `ena na Aleksandar Makedonski. Na toj na~in i ova svetsko ~udo se na{lo vo granicite na makedonskata dr`ava. Podocna, naslednicite na Aleksandar Makedonski i natamu vladeele so ovoj grad, ~uvaj}i go Mavzolejot, s# do negovoto pa|awe pod rimska vlast.