ISTORIJA
Od na{iot istoriski bele`nik
MAKEDONSKI NEZABORAV
Podgotvila: Anita DIMOVA
2 mart 1942 godina,
vo blizina na seloto Pletvar-Prilepsko, zaginaa Borka Taleski-Crniot i Lazo Kolevski-Lavski, narodni heroi na Makedonija. Borka Taleski e roden vo Prilep na 19.7.1921 godina. Gimnazija zavr{i vo Bitola, a potoa se zapi{a na Medicinskiot fakultet vo Belgrad, kade {to u~estvuva{e vo pove}e studentski akcii, za {to be{e i apsen. Vo 1940 godina se vrati vo Prilep, kade {to u~estvuva{e vo donesuvaweto na odlukata za organizirawe ilindenskite demonstracii na 2.8.1940 godina, na koi be{e prviot govornik. Po demonstraciite be{e zatvoren, tepan, ma~en i sproveden na sud vo Belgrad. Po izleguvaweto od zatvor, povtorno be{e apsen i ispraten vo logor vo Ivawica, kade {to ostana s# do po~etokot na vojnata. Po izleguvaweto od logorot stana ~len, a potoa i sekretar na Mesniot komitet na KPJ vo Prilep, potoa ~len na PKKPJ za Makedonija i na Biroto na Pokrainskiot komitet. Toj e neposreden organizator na vostanieto na 11 oktomvri 1941 godina. Lazo Kolevski e roden seloto Mrzen Oraovec-Kavadare~ko, na 6.4.1918 godina. Osnovno obrazovanie u~e{e vo rodnoto selo, a potoa rabote{e vo Prilep kako pekarski rabotnik i vo Belgrad kako nadni~ar, kade {to vospostavi kontakt so Ursovite sindikati. Vo 1940 godina u~estvuva{e vo ilindenskite demonstracii vo Prilep. Po kapitulacijata na vojskata na Kralstvoto Jugoslavija, toj stana ~len na Voenata komisija pri Mesniot komitet so zada~a da sobira oru`je. Vo 1941 godina stana zamenik-komandant na Partizanskiot odred "Goce Del~ev".3 mart 1822 godina, pove}e od osum iljadi vostanici i civilno naselenie vo Wegu{ go proglasija izbuvnuvaweto na Wegu{koto vostanie protiv osmanliskoto vladeewe. Vo Vostanieto u~estvuvaa zaedno Makedonci, Grci i Vlasi. Vostanieto pretstavuva predvesnik na razgoruvaweto na nacionalnoosloboditelnoto dvi`ewe na makedonskiot narod.
3 mart 1985 godina, vo Skopje umre Kiro ^aule, makedonski novinar i poznat borec za nacionalni i socijalni prava. U{te od najranata mladost se opredeli za naprednite idei na nacionalnoosloboditelnoto dvi`ewe na makedonskiot narod, a podocna aktivno u~estvuva{e vo NOV na Makedonija. Be{e komandant na Osmata makedonska brigada. Po vojnata zazema{e odgovorni funkcii, be{e novinar i urednik na "Nova Makedonija" i vo Radio Skopje. Roden e vo Ohrid, vo 1918 godina.
4 mart 1942 godina, vo Sofija, bugarskata policija go uapsi
Nikola Jonkov Vapcarov, makedonski poet i revolucioner. Po ~etirimese~no
izma~uvawe od strana na fa{isti~kite xelati, strelan e vo Sofija na
23.7.1942 godina. Roden e vo Bansko, Pirinska Makedonija na 7.12.1909.
4 mart 1943 godina, vo seloto Nestram-Kostursko, Egejska Makedonija be{e proglaseno senarodno vostanie i re~isi celoto podra~je, prete`no naseleno so Makedonci, be{e oslobodeno.
4 mart 1945 godina, vo Skopje e odr`an prviot sloboden Crkovno-naroden sobor. Vo prisustvo na trista delegati, sve{tenici, mirjani, pretstavnici na narodnata vlast i na Narodniot front, delegatite avtenti~no go iska`aa raspolo`enieto na makedonskiot narod od site krai{ta na slobodna Makedonija za sozdavawe Makedonska pravoslavna crkva preku obnova na starata Ohridska arhiepiskopija.
5 mart 1908 godina, vo Skopje roden e Cvetan Dimov, naroden heroj na Makedonija. Poteknuva od mo{ne siroma{no zemjodelsko semejstvo. Vo 1928 godina se vklu~i vo sindikalnata organizacija na tekstilnite rabotnici vo Skopje. Vo 1933 godina stana ~len na KPJ. Po doa|aweto na bugarskiot fa{isti~ki okupator, be{e me|u najaktivnite za vooru`eno vostanie. Pritoa u~estvuva{e vo organiziraweto na Prviot skopski partizanski odred vo avgust 1941 godina. Zagina (be{e frlen niz prozorec) po pove}ednevnoto yversko ma~ewe na 9.7.1942 godina.
5 mart 1915 godina, vo seloto Vata{a-Kavadare~ko e roden Stra{o Pinxur, naroden heroj na Makedonija. Kako voen sirak ispraten e za dr`aven pitomec vo Kraguevac. Vo gimnazijata dojde vo dopir so naprednoto rabotni~ko dvi`ewe. Studira{e na Pravniot fakultet vo Belgrad, kade {to stana sekretar na ilegalnoto studentsko dru{tvo "Vardar". Poradi svojata revolucionerna aktivnost pove}epati be{e apsen. Go ubija bugarskite fa{isti vo Oblasnata policiska uprava vo Skopje na 4.1.1943 godina.
5 mart 1946 godina, vo Bitola umre Milton Manaki, prv
makedonski i balkanski filmski snimatel. Prvite snimki gi napravi vo 1905
godina. Glavni negovi trudovi se: reporta`a za prestojot na posledniot
osmanliski sultan vo Bitola vo 1911 godina, sceni od beseweto na
makedonskite borci za nezavisna Makedonija i mnogu drugi. Nositel e na
"Ilindenska spomenica 1903", i na mnogubrojni nagradi. Roden e
vo Avdela, Kostursko, vo 1880 godina.
6 mart 1978 godina, po~na emituvaweto na Vtorata programa na Televizija Skopje.
7 i 8 mart 1931 godina, Makedonija ja pogodija dva silni zemjotresa, koi pokraj ~ove~ki `rtvi predizvikaa i ogromna materijalna {teta. Epicentarot na ovie zemjotresi be{e me|u Valandovo, Udovo i Strumica.