IDEOLOGIJA I DEMAGOGIJA

Ovoj napis e obid da se odgovori na poslednoto pra{awe.

Zalagaweto (na zborovi) za nekoja zamisla (na primer komunizam), dodeka istovremeno se raboti ne{to {to ne pridonesuva za ostvaruvawe na samata zamisla, ili duri se raboti ne{to {to e protiv osnovnata ideja se vika demagogija. Verbalnoto zalagawe za nekoja vozvi{ena cel mu e neophodna na demagogot za da mo`e da si gi opravduva postapkite koi mu se od eti~ki ili logi~ki aspekt somnitelni, ili duri neodr`livi, odnosno da go odvle~e vnimanieto od svoite neuspesi na nekoja druga strana. So politi~kite previrawa okolu 1990 godina naluteno e otfrlena zamislata na (hipoteti~niot) komunizam, no ne e otstraneta potrebata od demagogija, koja pak bara nekoja nova golema ideja kako svoja potpora (vo nekoi germanski spisanija od spomenatoto vreme takvata zloupotrebena ideja se narekuva{e "ideolo{ka magla").

Samiot op{testven nositel na napu{tenata ideolo{ka magla ostana prakti~no negibnat kako op{testven sloj i kako politi~ka mo} i brgu se preobrazi od crvena bur`uazija vo biznis-tajkunska elita, so politi~ki interes jasno i silno izrazen preku najbogatite makedonski politi~ki partii. Spored ve}e poznatite op{testveni zakonitosti, ovaa ekonomsko-politi~ka sprega sozdava dr`ava po svoja merka, dr`ava koja sosema malku gi {titi prirodnite ~ovekovi prava na Makedonecot, dodeka mnogu ponastoj~ivo gi zastapuva interesite na vladeja~kiot sloj.

Kako posledica na ovaa osnovna opredelba dobiena e edna agoni~na dr`ava koja se protivi na osnovnata zamisla na dr`avnosta voop{to: namesto na prifatliv na~in da gi re{ava vnatre{nite i nadvore{nite konflikti, taa gi podzasiluva i sozdava novi, {to pak & se zakanuva so likvidacija.

No nie, pred s#, da se pozanimavame so razotkrivaweto na ideolo{kata postavka vo sovremenata makedonska politika.

Ideologija e edna agoni~na dr`ava koja se protivi na osnovnata zamisla na dr`avnosta voop{to: Namesto na prifatliv na~in da gi re{ava vnatre{nite i nadvore{nite konflikti, taa gi podzasiluva i sozdava novi, {to pak & se zakanuva so likvidacija.

Koi se tie celi {to kako svoi gi iska`uva tekovnata makedonska politika, a da ste gi voo~ile kako em visoki, em bliski, em nedosti`ni? Se razbira, toa se celite: Demokratija, ~lenstvo vo Evropskata unija (EU) i ~lenstvo vo NATO. Da trgneme po red.

Demokratijata kako izraz e od gr~ko poteklo. Na makedonski ne mo`e direktno da se prevede, bidej}i nemame zbor soodveten za gr~kiot "demos" (kaj nas vo taa smisla otsekoga{ se upotrebuval zborot "narod", {to pak soodvetstvuva na gr~koto "etnos"). Spored Q. Cuculovski, soodveten zbor za gr~koto "demos" imale Hrvatite: "pu~anstvo", odnosno "puk". Poimot "demokratija" e mo{ne problemati~en, bidej}i e tehni~ki mo{ne te{ko da se zamisli efikasna vlast koja bi gi konsultirala site pripadnici na "pu~anstvoto", taka {to problemot sekoga{ se sveduva na pogolema ili pomala usoglasenost pome|u interesite na mnozinstvoto gra|ani i zalo`bite na vlasta.

Na na{ata politi~ka scena mo`at da se sretnat tolkuvawa za demokratijata koi neretko se dijametralno sprotivni. Izvesno e deka meriloto na demokrati~nosta e mo{ne rasteglivo, a za demago{kata pozadina vo koristeweto na poimot "demokratija" jasno svedo~i samata stvarnost, vo koja se dobiva kraen ishod deka "demosot" so svoeto "vladeewe" sam sebe se osiroma{il, se izbrakal od rabota i se obespravil. Po deset godini demago{ka demokratija ve}e ne e neumesno pra{aweto: Dali mo`e da bide demokratsko ne{to {to e nepravedno, la`livo, ne~ove~no, nepresretlivo, negri`livo, nedoma}insko, nadueno, samobendisano?

Te`neeweto kon ~lenstvo vo Evropskata unija e klasi~en primer za ideolo{ka magla. Makedonija, vakva kakva {to e, e tipi~na balkanska zemja. Treba li da gi navedeme na{ite pokazateli: tehnolo{ki najzaostanata zemja vo Evropa (na{ata uteha Albanija ima nekolku stopanski granki pove}e, bidej}i e primorska zemja), bruto nacionalniot prihod koj ne mo`e da se vrati na nivoto od 1986 godina, visoko nivo na korumpiranost, prvo mesto po nevrabotenost, sociopatolo{ki socijalni razliki, visoko mesto na site spisoci od potencijalni krizni `ari{ta, visoka stapka na siva ekonomija. Za `al vo makedonskata javnost ne mo`e da se najde izdr`ana analiza na samoto zna~ewe na eventualniot priem vo EU: Nikade ne e spomenato deka, na primer, prviod den po priemot nie }e morame da zatvorime redica fabriki koi ne odgovaraat na evropskite zakoni za za{tita na okolinata, prviot den po priemot nie }e treba da uvezuvame gradinarski proizvodi, za{to na evropskiot pazar mo`e da se prodava samo zelen~uk so izjava za kvalitet od soodvetna zdravstvena ustanova, {to vo na{ite uslovi na rascepkanost na gradinarskoto proizvodstvo i ne e tolku lesno da se obezbedi.

Istovremeno, samata EU ne e voop{to pottiknata da razmisluva za na{e usovr{uvawe vo smisla na evropeizacija, bidej}i ve}e n# ima kako surovinska baza i kako otvoren pazar, a od neodamna i kako tezga za kupuvawe gotovi stopanski kompleksi po bagatelna cena, taka {to im ostanuva samo u{te brgu i uspe{no da si gi vratat kreditite.

Te`nenieto kon ~lenstvo vo NATO kako re{enie za na{ata nadvore{na i vnatre{na bezbednost mo`e skapo da n# ~ini. So toa te`nenie neumesno se zameneti re~isi site neophodni zafati za obezbeduvawe sopstven bezbednosen sitem. Dodeka politi~arite n# ubeduvaat deka NATO e cvrst garant za bezbednosta i celokupnosta na Makedonija, vo sofiskiot "Kapital" i skopskiot "Start" e objaveno intervjuto so Zbigwev B`e`inski, kade ~ovekot jasno ka`uva deka Amerika nema namera ve{ta~ki da gi odr`uva celi dr`avite kade {to zna~aen del od naselenieto saka da se otcepi, pa makar so toa da se naru{i na~eloto za nepromenlivost na granicite. Ovoj stav e doka`an i duri podzasilen pri napadot na NATO vrz Jugoslavija.

Vo prou~uvaweto na ideolo{kite zabludi koi ni se nametnati, sigurno deka mo`eme da odime i podaleku, no sega e pointeresno da se predo~i do kakvi s# demago{ki zalo`bi se doa|a vo samiot koncept na nekoi partii koi trgnuvaat od tolku problemati~na ideologija.

Proektiraweto na Makedonija kako nekakva "agrarna zemja" zna~i proektirawe na Makedonija kako siroma{na zemja. Razvienoto i napredno zemjodelstvo sekade vo svetot e povrzano so industrijata koja gi finalizira negovite proizvodi i so industrijata koja proizveduva oprema za samoto zemjodelie. Koeficientot na obrt vo zemjodelieto e relativno nizok, taka {to samo so visoka finalizacija na negovoto (vo osnova surovinsko) proizvodstvo se ostvaruva dobivkata koja e neophodna za subvencionirawe na zemjodelstvoto.

Opredelbata za "razvoj" preku razvoj na mali i sredni pretprijatija (vklu~uvajki go i raspar~uvaweto na pokrupnite tehnolo{ki centri) vodi vo tehnolo{ka zavisnost i tehnolo{ka zaostanatost. Malo ili sredno pretprijatie mo`e da proizveduva ili tehnolo{ki nizok (prost, ednostaven) proizvod, ili pak tehnolo{kata razlika me|u vlezniot i izlezniot proizvod }e mu bide mala. Toa zna~i deka vo cenata na gotoviot proizvod golema stavka }e bide materijalot, a sosema mala rabotnata raka. Za taa mala stavka }e se vospostavi isklu~itelno ostar sudir (mali plati). Vo otsustvo na zna~ajni tehnolo{ki centri vnatre vo dr`avata, ovie mali i sredni pretprijatija mo`at da bidat vo najdobar slu~aj samo kooperanti na stranskite tehnolo{ki centri, odnosno vo ponovo vreme, del od nacionalnata ekonomija na stranski zemji.

Iako na~elno se zalagaat protiv sivata ekonomija, so svojata nesposobnost da organiziraat zdravo proizvodno stopanstvo, golemite politi~ki partii vsu{nost ne se mnogu oddale~eni od osnovnata teza za sivata ekonomija kako socijalen ventil. Prakti~no se legalizirani pereweto pari, {vercot i raboteweto na crno. Preku pereweto pari prividno se zgolemuvaat stranskite invisticii, za {vercot svedo~at onie nebroeni primeri koga eden carinik za pet godini slu`ba kupuva stan, avtomobil i {leper, a raboteweto na crno e verojatno onoj socijalen ventil vo vistinskata smisla na zborot, iako negativnite dejstva vrz legalnoto stopanstvo mu se nesporni.

Prifa}aweto na socijalnata cena kako neminovnost za efikasno sproveduvawe na nekakvi reformi e mo{ne problemati~no. Korektna reforma bi bila probrazba vo nasoka na poinakov na~in na rabotewe, a ne vo nasoka na osiroma{uvawe. Tuka predvid bi do{le, nesporno, zatvorawa na neproduktivni rabotni mesta, no so istovremeno otvorawe novi produktivni, pregrupirawe vo opredeleni stopanski granki so cel za poefikasno rabotewe i nastap na stranskiot pazar, promeni vo opredelbite na nadvore{nata trgovija naso~eni kon trgovski suficit, reorganizacija vo op{testvenata nadgradba i drugi reformski zafati od koi, vo princip, nikoj ne mora da ostane pokus za svoite primawa, no mnogumina }e moraat da rabotat poinaku. Ovaa spomenata "socijalna cena" vo na{iot slu~aj e krajno problemati~no raspodelena. Se ~ini deka predodredeni za nejzinoto podmiruvawe se tokmu onie {to imaat najmalku.

Po pra{aweto za raste~kiot kriminal i negovata sprega so politikata se ~ini deka s# u{te sme zarobenici na tezata na eden, inaku mo{ne umen ~ovek, za t.n. "podnoslivo nivo na kriminalot". Pri promocijata na ovaa teza, za `al, ne dobivme brojni (numeri~ki) odrednici za toa kolkavo bi bilo toa podnoslivo nivo. Vo podocne`nite aferi ve}e se nayira{e povrzanosta na politikata so lu|eto {to kako `ivotna profesija go odbrale kr{eweto na zakonot, a stavaweto krivi~ni prijavi von proces stana re~isi redovna praksa, pa duri bea oslobodeni i lu|e sosema argumentirano osudeni za te`ok kriminal. Za `al, politi~kata demagogija s# u{te ja upotrebuva ovaa fraza za "podnosliv kriminal" re~isi kako objektivna.

Vo oblasta na odbranata sre}avame edna opredelba koja pretstavuva negacija na re~isi s# {to dosega se napi{alo za taa oblast. Stanuva zbor za politi~kata opredelba za nekakva vojska koja bi bila em mala, em efikasna, bidej}i ovaa opredelba sodr`i protivre~nost vo samiot poim i bidej}i nastojuva da im protivre~i na nekoi cvrsti i doka`ani nau~ni soznanija, predvidlivo e deka }e se zapadne vo sostojba koga se javuvaat pokazateli {to ja doveduvaat vo pra{awe celata funkcija na odbranata. Takvi se: "poroznost na granicata", "obezbeduvawe na granicata koe ne e dlabinsko", "skromen odbranben potencijal", regruten i stare{inski sostav vo koj zna~aen del od u~esnicite se qubiteli na edna stranska dr`ava i na paravoeni formacii. Kako posledica na spomenatiot "skromen odbranben potencijal" aktuelni se re~isi site aspiracii kon delovi ili kon celata makedonska zemja.

Seto navedeno svedo~i za edna visoka ideologizacija na makedonskata tekovna politika, no i za proma{enosta na ideologijata koja stoi vo osnovata na samata ideologiziranost. Dodeka ne gi rasvetlime ovie osnovni pretpostavki za uspe{na demagogija, nema da mo`eme i efikasno da se sprotivstavime, kako bi dobile (kone~no) politika vo interes na ~ovekot - Makedonec, a ne na nekoi lu|e so golemi idei i prikrieni nameri.

"PORANE[NI JUGOSLOVENSKI MAKEDONCI"

Po~ituvan gospodine pretsedatele,

Pri izgotvuvaweto na Deklaracijata od zagrebskiot sobir na najvisokite pretstavnici na Evropskata unija i na pette zemji od Jugoisti~na Evropa vo noemvri minatata godina, pretsedatelot na Republika Makedonija, Boris Trajkovski, pobara vo Deklaracijata namesto FYROM da stoi ustavnoto ime na Republika Makedonija. Po sprotivstavuvaweto od strana na gr~kiot premier Simitis, prifateno e vo va`niot dokument, Republika Makedonija da se imenuva so "referencata" FYROM.

Po~ituvan pretsedatele, Ve potsetuvam deka pri priemot na Republika Makedonija vo OON "referencata" FYROM (Porane{na Jugoslovenska Republika Makedonija) e prifatena pod uslov da se upotrebuva samo vo ramkite na Obedinetite nacii. Toj fakt insistira na isklu~uvawe na nejzina primena nadvor od Obedinetite nacii. Ottuka, dopu{tete da konstatiram deka nema nikakva pri~ina za upotreba na "referencata" vo ramkite na Evropskata unija, kako {to nema nikakva pri~ina vo Deklaracijata od zagrebskiot sobir Republika Maskedonija da bide imenuvana so istata.

Vo ovaa prigoda obrnuvam vnimanie deka vo gr~kata kampawa protiv priznavaweto na nezavisnosta na Republika Makedonija, so primena na nasilni~ki i retrogradni sredstva, grani~ni blokadi i sli~no, dominantno mesto zazema{e sega totalno politi~ki zaboraveniot Andonis Samaras, toga{en gr~ki minister za nadvore{ni raboti kako nositel na retrogradni energii i ideologii. Jas mislam, me razbirate, sakam da ka`am deka i povredlivata "referenca" treba da zamine vo istoriski zaborav za pove}e da ne go nagrduva demokratskoto lice na Evropa.

Veruvam deka so Va{ite sorabotnici }e mu dadete dovolno vnimanie na ova moe obra}awe i }e vlo`ite napori da ja oslobodite Evropskata unija i da se oslobodite Vie i Va{ite sorabotnici od upotrebata na povredlivata "referenca".