BALKANIKA Prodol`uvaat prepukuvawata me|u dvete bugarski VMRO-a IZBRAN PRETSEDATEL NA VMRO-BDD Kako {to naveduva bugarskiot vesnik "Struma", nad 180 aktivisti na VMRO-BDD na prof. Atanas Popov od Pirinsko (protivnici na bugarskoto VMRO), se sobraa vo nedelata na 25 fevruari vo Blagoevgrad na oblasna konferencija za izbor na rakovodstvo. Po nekolku~asovnite diskusii za oblasten pretsedatel na Organizacijata be{e izbran zamenik-direktorot na TP "Bugarski po{ti" - Blagoevgrad, Quben Dinev. Negovi zamenici se Dimitar Hardaliev od Goce Del~ev i Dimitar Glav~ev od Petri~. Delegatite odlu~ija prviot kongres na VMRO-BDD da se odr`i kon krajot na mart vo Blagoevgrad, po {to be{e prifatena deklaracija protiv VMRO na "Pirotska" 5 (bugarskoto VMRO, porano SMD). Vo dokumentot adresiran do pretsedatelot Petar Stojanov, Simeon II, SDS i do preostanatite partneri vo ODS, se upatuva apel da se zapre so podbivaweto so imeto na svetata organizacija VMRO od samonare~enite na "Pirotska" 5. Spomnati se i imiwata na pratenicite Krasimir Karaka~anov i Anatolij Veli~kov. EKOLOGIJA VO PREKUGRANI^EN KONTEKST Vo Sofija vo tek e vtoriot ministerski sostanok na Konvencijata za ocenka na vlijanieto vrz `ivotnata sredina vo prekugrani~en kontekst na koj u~estvuva i delegacija na Republika Makedonija, predvodena od Ministerot za `ivotna sredina i prostorno planirawe Marjan Dodovski. Toj vo svojot govor ja iska`a podgotvenosta na na{ata dr`ava vo celost da ja implementira konvencijata preku integrirawe na nejzinite odredbi, zajaknuvawe na bilateralnata i subregionalnata sorabotka, obezbeduvawe pristap na javnosta do relevantni informacii i u~estvo vo donesuvaweto na odluki kako i definirawe na tekstot i prifa}awe na protokolot za strategiska ocenka na `ivotna sredina. ^UVSTVITELNOSTA NA DVETE STRANI ZA "MAKEDONIJA" "Nema da mo`e da ja ratifikuvame spogodbata za stabilizacija i asocijacija so Evropskata unija dodeka ne se re{i pra{aweto za imeto", izjavi Jorgos Papandreu, minister za nadvore{ni raboti na Republika Grcija. Vo vrska so problemot so imeto na Republika Makedonija, Papandreu istaknuva deka pregovorite se vodat vrz ramnopravna osnova, deka ne sakaat da nametnat ednostrano re{enie i deka ja imaat predvid ~uvstvitelnosta na dvete strani. Gr~kiot minister ne saka da zboruva za varijantite na imeto, bidej}i kako {to veli, s# u{te se pregovara za toa, no izrazuva nade` deka }e se najde re{enie {to }e bide prifatlivo za dvete strani. "Smetame deka BJRM e va`en faktor vo regionot i sakame da & pomogneme vo nejzinite evroatlantski ambicii", izjavi me|u drugoto Papandreu. KAKO PRIJATELI ZA PROBLEMOT SO IMETO Vo intervju za Makedonskoto radio, gr~kiot minister Jorgos Papandreu na pra{aweto za negoviot stav vo vrska so imeto veli: "Toa e mnogu delikatno pra{awe i za dvete strani. Mislam deka ona {to sega e novo i razli~no e toa {to na ova pra{awe sega gledame kako prijateli, a ne kako protivnici. Na ovoj problem gledame kako ednakvi i se obiduvame da najdeme re{enie {to }e zna~i po~ituvawe na dvete strani, na ~uvstvitelnosta na dvete strani, bez me|usebna sprotivstavenost. Mislam deka vo ovoj duh site nie, site politi~ki sili na dvete zemji mora da rabotime zaedno za da se zatvori ova poglavje... Sakam da ka`am deka narodot na va{ata zemja i narodot na mojata zemja, treba da bidat onie {to na krajot }e re~at: "Da, sakame da bideme prijateli i mo`eme da iznajdeme ne{to {to }e gi zadovoli i dvete strani". IMOTOT OD SFRJ NERASPREDELEN Za vreme na minatonedelnite pregovori {to se odr`aa vo Qubqana za raspredelba na imotot na porane{nata SFRJ, pette dr`avi nasledni~ki ne uspeaja da se dogovorat za osnovnoto pra{awe, odnosno koj klu~ }e se primenuva pri raspredelbata na imotot. Makedonija i Bosna i Hercegovina stojat i natamu na stavot deka ne se soglasuvaat so klu~ot {to go predlo`i MMF za podelba na jugoslovenskoto zlato od bankata za me|unarodni izramnuvawa vo Bazel - [vajcarija, koj gi favorizira porazvienite republiki od porane{nata federalna dr`ava - Slovenija, Hrvatska i Srbija, odnosno SRJ i, spored koj na na{ata dr`ava bi & pripadnale samo 5,4 procenti. Me|unarodniot posrednik, ser Artur Vots, po pregovorite izjavi: "Na konferencijata vo Qubqana ne se usvoeni nekoi golemi zaklu~oci, no golem uspeh e samiot fakt {to po dvegodi{na blokada na procesot na sukcesija, povtorno se sretnavme". |
|