VERATA NA[A RISJANSKA

Pobeda na Pravoslavieto i Upokoenie na Sveti Kiril Solunski

NAJGOLEMITE SINOVI NA MAKEDONSKIOT NAROD

Pi{uva: axika @ivanka FILIPOVSKA

  • "Nie zaedno oravme edna brazda, dovr{uvaj}i gi moite dni, jas pa|am na nivata, a ti ja saka{ gorata (manastirot Olimp); sepak poradi gorata nemoj da go napu{ti{ u~eweto"
  • Svetite bra}a Kiril i Metodij se najgolemite sinovi kaj slovenskite narodi, ramnoapostolni seslovenski u~iteli, prosvetiteli, propovednici na Hristovata nauka na slovenski jazik, velikani na slovenskata kultura i crkva, braniteli na slovenskata samobitnost

So po~it i blagodarnost kon vistinskite bo`ji sinovi i }erki, niz site vekovi, so duh na qubov, mir i zaedni{tvo, Svetata pravoslavna crkva n# povikuva da go proslavime sve~eniot den "Pobeda na Pravoslavieto" nad eretizmot, ~ie praznuvawe se vr{i vo prvata nedela na veligdenskiot post. Toa e pobeda na vistinskata spasonosna vera nad idolopoklonstvoto, nad gluvite, nemite, slepite, bez~ustvitelni izmisleni bogovi.

Ovoj praznik vo mislite n# vra}a nanazad pove}e od 10 vekovi na hristijanskata istorija, vo vremeto na zlobnite ikonoborci, vizantiskiot car Teofil (829-842) i patrijarhot Jovan Gramatik (837-842), koi gi progonuvale i ma~ele pravoslavnite ikonopo~ituva~i, osobeno monasite. Po smrtta na carot Teofil (842 g.), se zacarila negovata sopruga, ubavata, mudra i nabo`na Teodora, so svojot maloleten sin Mihael III. Ereti~kiot patrijarh Jovan bil otstranet i osuden i za patrijarh bil izbran propovednikot na pravoslavieto Sveti Metodij (843-847).

CARICA TEODORA

Progonetite i zatvoreni lu|e - po~ituva~i na ikonite, bile oslobodeni. Pod pretsedatelstvo na Sveti Metodij i caricata Teodora, na 11 mart 843 g. vo prvata nedela na Velikiot Post, e odr`an svet sobor. Toj bil potvrden na svetiot Sedmi vselenski nikejski sobor i e vospostaveno po~ituvawe na svetite ikoni. Ottoga{ e proglaseno praznuvawe na praznikot "Pobeda na Pravoslavieto". Se odr`ala golema sve~enost. Caricata Teodora, zaedno so celiot Sobor od episkopi, sve{tenici, monasi, monahiwi, dvorjani i skoro celiot narod, najsve~eno vo litija, so po~it kon Boga, gi vratile svetite ikoni vo crkvata "Sveta Sofija" i vo drugite crkvi. Na pravoslavnata crkva & go vratile bo`estveniot i duhovno skapocen ukras. Mihail III (sinot na caricata Teodora) i nejziniot lukav brat, }esarot Vard, zaedno, vo 856-tata god., ja progonile i zatvorile svetata carica so nejzinite }erki vo eden manastir. Tamu i go zavr{ila svojot `ivot na 11-ti fevruari 867-ta god. Svetite mo{ti na Sveta carica Teodora, vo 1453 g. bile preneseni od Carigrad na ostrovot Krf, vo soborniot hram na Presveta Bogorodica. Tie i den-denes po~ivaat tamu i svedo~at za izvorniot smisol na praznikot "Pobeda na Pravoslavieto ", koj e vospostaven od nea, a koj ovaa godina se slavi na 4 mart po nov kalendar. Vo vremeto na Sveta Teodora, Svetite bra}a Kiril i Metodij, bile vistinski hristijanski misioneri me|u Slovenite. Na ovoj zna~aen praznik vo pravoslavnata crkva se ~ita "Sinodik na pravoslavieto", toa e soborno ispoveduvawe na pravoslavnata vera i anatemisawe na site eresi i eretici. Na 14.2/27.2 po nov kalendar, Svetata crkva go odbele`uva "Upokoenieto na Sveti Kiril", koj na 14.2.869 g. vo Rim gi zatvoril za sekoga{ svoite blagosloveni i nama~eni o~i, razdeluvaj}i se od svojot roden brat Sveti Metodij so zborovite: "Nie zaedno oravme edna brazda, dovr{uvaj}i gi moite dni, jas pa|am na nivata, a ti ja saka{ gorata (manastirot Olimp); sepak poradi gorata nemoj da go napu{ti{ u~eweto". Sveti Metodij nastojuval da ja ispolni `elbata na majka im da go prenese teloto na pokojniot Sveti Kiril na istok, vo manastirot kade nekoga{ zaedno `iveele, no papata, so cel da ja ispolni `elbata na Rimskata eparhija, re{il da go pogrebaat vo edna od bazilikite vo Rim, koja bila posvetena na Sveti Kliment Rimski. Opeloto na Sveti Kiril bilo izvr{eno so golema po~est.

RAMNOAPOSTOLNI U^ITELI

Slovenskiot narod im oddava golema blagodarnost na Svetite bra}a Kiril i Metodij, najgolemite sinovi kaj slovenskite narodi, ramnoapostolni seslovenski u~iteli, prosvetiteli, propovednici na Hristovata nauka na slovenski jazik, velikani na slovenskata kultura i crkva, braniteli na slovenskata samobitnost, kni`evnici, preveduva~i na knigi od gr~ki na slovenski jazik. Tie ne dozvolija slovenskite narodi da bidat pretopeni, germanizirani i elinizirani, ne dozvolija makedonskiot narod da bide odnaroden, bez svoja samostojnost, bez svoj pismen jazik. Sveti Kiril ja sozdal azbukata - glagolicata. Svetite bra}a so svoite u~enici ni go predadoa vo prevod Svetoto pismo. Sveti Konstantin se borel i protiv "trijazi~nicite" - protivnicite na slovenskata literatura, koi tvrdele deka vo crkvata se dozvoluvaat samo tri jazika: gr~kiot, evrejskiot i latinskiot; zatoa deloto na svetite bra}a e ne samo seslovensko, tuku i revolucionerno so otfrlaweto na gre{noto sfa}awe deka jazici na Svetoto pismo se samo spomnatite tri. Konstantin se zakalu|eril pri krajot na svojot `ivot i go dobil imeto Kiril. Sveti Kliment Ohridski, Naum Ohridski, Sveti Sava, Sveti Gorazd i Sveti Angelarij go prodol`ile deloto na nivnite u~iteli. Osnovopolo`nicite na slovenskiot jazik i kultura, so svojot silen slovenski duh, prodol`uvaat da go seat semeto {to go poseaja i da gi po~ustvuvaat nivnite plodovi vo ve~nosta, molej}i se pred bo`jiot prestol za zapazuvawe na slovenskiot rod i negovoto edinstvo.

So blagoslov na Negovoto Visokopreosve{tenstvo, Mitropolitot Evropski g. Gorazd