Koga ve}e pi{uvame za gradot Aleksandrija, da spomneme u{te eden zna~aen podatok vo vrska so pridonesot na Makedoncite kon Sedumte svetski ~uda. Imeno, za prv pat terminot "Svetski ~uda" bil upotreben tokmu vo ovoj makedonsko-egipetski grad. Ovoj termin se smeta deka prv go upotrebil bibliotekarot na Aleksandriskata biblioteka koj se vikal Kalimah (305 - 240 pred Hrista). Kalimah poteknuval od Kirena (grad na bregot na dene{na Libija), so koj, vo toa vreme, vladeele Makedoncite Ptolemei. Negovoto etni~ko poteklo ne mo`e da se utvrdi. Mo`ebi bil Grk, no ne e isklu~ena mo`nosta ni deka bil Makedonec, ako se zeme predvid faktot deka bil doverliva li~nost na makedonskiot kral na Egipet Ptolemej II. Za Makedoncite Ptolemei, pak, se znae deka kako doverlivi li~nosti vo svoeto okru`uvawe, glavno dr`ele Makedonci. Mo`ebi takov bil i Kalimah, iako ne e isklu~eno ni negovoto gr~ko poteklo. Kalimah bil poet i toj go sostavil prviot katalog na knigi. Osven toa, Kalimah prv sostavil kolekcija od svetski ~uda. Toj napi{al i delo, koe go imenuval kako "Kolekcija na svetskite ~uda", koe, za `al, izgorelo vo po`arot {to ja uni{til Aleksandriskata biblioteka. Podocna, kone~niot spisok na Sedumte svetski ~uda od anti~kiot svet, bil napraven vo 16 vek od holandskiot umetnik Marten van Hemskerk.

Kakva e povrzanosta na Makedoncite so ova svetsko ~udo? Vo na{ata javnost e malku poznato deka Kolosot od Rodos vsu{nost bil izgraden poradi eden Makedonec! Se raboti za makedonskiot kral Dimitrija I (294-287 pred Hrista). Toj bil sin na Antigon, koj, pak, bil eden od generalite na Aleksandar Makedonski. Ovde predlagam povtorno da se potsetime na borbite {to nastanale za prevlast na razni teritorii od raspadnatata Makedonska Imperija na Aleksandar Makedonski. Ve}e rekovme deka po smrtta na ovoj golem makedonski car, pome|u negovite naslednici generali po~nala `estoka borba za prevlast. Sekoj se obiduval da zgrabi {to pogolem del od raspadnatata Imperija. Sekako deka vo vitelot na ovie borbi se na{ol i ostrovot Rodos ({to prethodno bil priklu~en kon Makedonskata Imperija vo 332 godina pred Hrista od strana na Aleksandar Makedonski). Rekovme i deka vo me|usebnite borbi na naslednicite na Aleksandar predni~ele negovite generali Antigon, Ptolemej i Selevk. @itelite na Rodos go poddr`uvale generalot Ptolemej Lagov (za kogo rekovme deka se oddelil kako kral na Egipet i na nekoi okolni teritorii, me|u koi i ostrovot Rodos). Ova go nalutilo generalot Antigon (komu mu pripadnala teritorijata na Makedonija i okolnite zemji) i zatoa re{il da im se odmazdi na `itelite na Rodos. Poradi toa toj go ispratil svojot sin Dimitrija I da go osvoi ostrovot. Taka po~nala `estoka opsada na ovoj ostrov. Dimitrija I povel so sebe vojska od blizu 40.000 vojnici. Ovaa vojska bila pobrojna otkolku site toga{ni `iteli na Rodos. Toa se slu~ilo vo 305 godina pred Hrista. Opsadata traela re~isi cela godina i vo nea Dimitrija I koristel golem broj opsadni ma{ini. No, nikako ne uspeval da go osvoi ostrovot, zatoa {to gradot Rodos bil opkolen so visoki yidini. Dimitrija I upotrebil i podvi`ni kuli, no ni toa ne mu uspealo. Toga{ naredil izgradba na mnogu visoka kula, so pomo{ na koja se nadeval deka }e ja skr{i odbranata na gradot. No, ovaa kula nenadejno bila pogodena od grom, {to predizvikalo smrt na mnogumina negovi vojnici. Taka opsadata i natamu ostanala bez uspeh. Podocna Dimitrija naredil izgradba na u{te povisoka opsadna kula, koja bila napravena od metal i bila opremena so opsadni ma{ini, pa duri i so golemi sadovi polni so voda, poradi gasnewe na eventualniot po`ar predizvikan od ognenite streli na branitelite. No, `itelite na Rodos uspeale da iskopaat dupka okolu yidinite na gradot vo koja ovaa ogromna ~udovi{na kula propadnala.

Vo 304 godina pred Hrista na `itelite na Rodos im stignale na pomo{ voeni brodovi isprateni od makedonskiot kral na Egipet Ptolemej Lagov (vo ~ie ime tie i go branele svojot ostrov). Dimitrija I moral nabrzina da ja napu{ti opsadata pri {to ostavil ogromen del od svoeto oru`je i opsadni ma{ini, zaedno so ogromnata opsadna kula. Spasot od opsadata `itelite na Rodos mu go pripi{ale na svojot za{titnik - bogot na sonceto Helij. Poradi toa, vo znak na blagodarnost kon ovoj bog, tie re{ile da izgradat golema statua. Toa vsu{nost e poznatiot Kolos od Rodos. Vo vrska so pri~inite za negovata izgradba, vo enciklopedijata "Site ~uda na svetot" od avtorot Roland Gek ~itame:

"Spored predanieto, `itelite na Rodos re{ile da izgradat statua na svojot bog za{titnik po pobedata nad makedonskiot kral Dimitrija Poliokret vo 4 vek p. n. e. Dimitrija dolgo vreme bezuspe{no go opsednuval ostrovot, a potoa re{il da go napu{ti. Se smeta deka `itelite na Rodos go sobrale ostavenoto oru`je i spravi od neprijatelot i gi iskoristile za leewe na statuata". (Roland Goock: Alle Wunder dieser Welt, Bertelsmann Sachbuchverlag Reinhard Mohn, Gutersloh, 1968, vo prevod na srpski Mladinska kwiga, Belgrad, 1972, str. 16).

Naukata s# u{te nema dadeno deciden odgovor na pra{aweto kako to~no izgledala ovaa ogromna statua. Na mnogu podocna napraveni ilustracii, (nastanati pove}e kako rezultat na umetni~kata imaginacija, otkolku kako rezultat na skromnite podatoci okolu izgledot na ovoj kolos), mo`e da se vidi deka toj stoel so ra{ireni noze na dva postamenta i deka brodovite minuvale pod negovite noze za da vlezat vo pristani{teto na Rodos. No, vo javnosta e malku poznato deka vakviot izgled na statuata za prv pat go naslikal francuskiot pate{estvenik Rotiers (Rottiers) i toa duri vo 1826 godina. Pritoa Rotiers se povikal na edna stara legenda. Ova zna~i deka podocne`nite ilustracii na Kolosot od Rodos (vo koi toj e pretstaven na sli~en na~in) vo golema mera pretstavuvaat samo kopii na pretstavata od Rotiers. Me|utoa, najnovite istra`uvawa uka`uvaat na toa deka e malku verojatno deka Kolosot bil izgraden so ra{ireni noze pod koi brodovite minuvale i deka najverojatno bil izgraden samo na eden postament {to stoel blizu pristani{teto. Vo ednata raka Kolosot dr`el ogromen fakel vo koj gorel ogan. Glaven skulptor na ovaa ogromna statua bil Kares od Rodos. Spored edna legenda, toj izvr{il samoubistvo otkako prethodno bankrotiral, a spored druga, isto taka izvr{il samoubistvo otkako dlaboko se zasramil poradi toa {to nekoj mu uka`al na nekoja gre{ka vo ekot na gradbata. Spored anti~kiot istori~ar Plinie, izgradbata na Kolosot traela dvanaeset godini.