MAKEDONSKI NEZABORAV

Umre vo Ohrid, na 9.5. 1959 godina.

23 fevruari 1967 godina, vo Skopje, Republi~kiot i Prosvetno-kulturniot sobor na Sobranieto na SR Makedonija, pod pretsedatelstvo na Vidoe Smilevski-Bato, donesoa Zakon za Makedonskata akademija na naukite i umetnostite (MANU). Akademijata e sve~eno otvorena na 10.10. 1967 godina.

24 fevruari 1944 godina, na vrvot Peren, blizu do Kumanovo, grupata partizanski bataljoni na NOV i PO na Makedonija pri svoeto dvi`ewe kon reonot na Kumanovo razbi grupa ~etnici koi im podgotvuvaa zaseda, a potoa izbi na planinata Kozjak. Taka, del od CK KPM i G[ na NOV i PO na Makedonija, delegati za Prvoto zasedanie na ASNOM i bataljonite, po 25-dneven naporen mar{, minuvaj}i 440 kilometri, po visok sneg i viulici od Karaxova preku planinskite mesta na Belasica, Ogra`den, Pla~kovica i Osogovo stignaa na planinata Kozjak.

24 fevruari 1976 godina, vo Ohrid umre Dimitar Mitrev, makedonski literaturen kriti~ar i eseist, publicist, akademik, profesor na Filolo{kiot fakultet i rektor na Univerzitetot "Kiril i Metodij" vo Skopje. Toj ima golema uloga vo ponovata istorija na makedonskata nacionalna kultura. U{te vo 1938 godina, koga e formiran Makedonskiot literaturen kru`ok vo Sofija, toj rabote{e za afirmiraweto na makedonskata nacija i za izgraduvaweto na makedonskata nacionalna kultura. Negovi poznati dela se "Pirinska Makedonija vo borba za nacionalno osloboduvawe", "Vapcarov", "Kriterium i dogma", "Minato i literatura", "Kritiki i ogledi" i drugi.

Roden e vo Dede Aga~, 14.10.1919 godina.

25 fevruari 1923 godina, roden e Aleksandar Dumov, doajen na Narodniot teatar vo Strumica, eden od pionerite na makedonskiot teatar, odnosno osnovopolo`nik na tetarskata kultura vo Makedonija. Osven vo teatarot vo Strumica, kako artist i re`iser ima raboteno i vo teatrite vo Veles vo Bitola i vo [tip.

Umre vo Skopje, na 25.11.1989 godina.

25 fevruari 1944 godina, vo Skopje, pri probivaweto na blokadata na bugarskata policija, e ubien Kuzman Josifovski-Pitu, naroden heroj na Makedonija. Gimnazija zavr{i vo Bitola, a od 1935 godina studira{e na Pravniot fakultet vo Belgrad, kade {to se vklu~i vo rakovodstoto na naprednata studentska mladina, a go organizira i makedonskoto studentsko dru{tvo "Vardar", vo koe presudno vlijanie imaa studentite komunisti. Vo 1939 godina se vrati na partiska rabota vo Prilep i istata godina u~estvuva{e na Pokrainskata konferencija na KPJ za Makedonija. Dve godini podocna stana ~len na Pokrainskiot komitet na KPJ za Makedonija. Vedna{ po okupacijata rabote{e na organiziraweto na partizanskite edinici vo Makedonija. Vo 1943 godina stana ~len na G[ na NOV i PO na Makeonija i na prviot CK na KP na Makedonija.

25 fevruari 1949 godina, so zakon na Narodnoto sobranie na NR Makedonija e osnovan Univerzitetot vo Skopje. Vo 1969 godina, pri odbele`uvaweto na 20-godi{ninata od rabotata na Univerzitetot, toj go dobi imeto Univerzitet "Kiril i Metodij", a na 21.11.1992 godina, so odluka na Univerzitetiskiot sovet, Univerzitetot pred imeto na slovenskite prosvetiteli go dobi i epitetot sveti, zna~i "Sveti Kiril i Metodij".

26 fevruari 1925 godina, vo Svilengrad e ubien \or|i Skri`ovski, makedonski deec, eden od poslednite centralisti, veren sledbenik na Jane Sandanski. Roden e vo seloto Skri`ovo-Dramsko, vo 1882 godina.

27 fevruari 1990 godina, umre Mihail Petru{evski, makedonski akademik, filolog eden od osnova~ite na Filozofskiot fakultet vo Skopje, na koj be{e vonreden i redoven profesor, kako i prv dekan na istiot, a podocna i rektor na Skopskiot univerzitet.

Roden e vo Bitola, na 2.7.1911 godina.

1 mart 1898 godina, vo seloto Treson~e-Gostivarsko e roden Dimitar Pandilov-Avramovski, Zografski, makedonski slikar. Umre vo Skopje od posledicite na katastrofalniot zemjotres na 26.7.1963 godina.

1 mart 1905 godina, vo blizina na seloto Smol-Gevgelisko, vo neramnopravna dvanaeset~asovna borba protiv osmanliskata vojska, makedonskiot revolucioner i vojvoda Sava Mihailov, popularno nare~en Savata, otkako mu snema municija, a za da ne padne `iv vo racete na osmanliskata vojska, ispi otrov.