EVROPA MI BE[E I MI E KAKO NA DLANKA

So svojot `ivoten sopatnik i "vinovnik" koj ja vturna vo vodite na narodnata pesna, Stevo Teodosievski, pomina skoro polovina vek, gostuvaj}i vo sekoe kat~e na zemjinata topka. Prepolnetite sali bea potvrda za nivnata golemina kako umetnici i peja~i.

"Kralica na romskata pesna vo celiot svet" e epitet koj Esma Rexepova najdostoinstveno go zaslu`i i e kruna i priznanie za nejziniot uspeh {to go postigna so mnogu trud.

U{te kako mala mnogu sakav da se dru`am so muzikata, da pejam i igram. U{te na edinaesetgodi{na vozrast bev povikana da u~estvuvam na natprevarot "Mikrofonot e va{" i tokmu tuka i go zapoznav gospodinot Stevo Teodosievski, koj mi gi otvori vratite od svetot na muzikata, veli Esma Rexepova. Na ovoj natprevar gospo|a Esma ja osvojuva prvata nagrada i ottoga{, zaedno so ansamblot na Stevo Teodosievski, po~na da se iska~uva po skalilata na uspehot. Slede{e uspe{na kariera, a da se dostigne vrvot potrebna e golema `elba, elan, no i golem trud ispolnet so mnogu peewe, novi kompozicii. Pove}eto od niv bea od gospodinot Teodosievski, no i gospo|a Esma ne zaostanuva{e koga stanuva zbor za sozdavawe na novi pesni.

Smetam deka pri~inata za uspehot {to go postignav e {to zapo~nav da pejam vo vistinski moment. No, iako poseduvam prekrasen glas, talent, sepak potrebno be{e i do{koluvawe na glasot. Vo Belgrad go zavr{iv Srednoto muzi~ko u~ili{te i Vi{a estradna {kola. Vo toa vreme `iveevme vo Belgrad i tuka se zdobiv so titulata estraden umetnik.

Iako nivniot dom bil vo Belgrad, sepak nivnata profesionalna rabota bara{e tie da se nadvor od nivniot dom.

Esma Rexepova, duri i po 45 godini pominati na estradata s# u{te e na vrvot. Toa e navistina dolg period, no "receptot" za opstojuvawe e kvalitetot.

Mnogu e va`no ~ovek da opstoi od pesna i da profitira. Jas imam svoj imix, stil na peewe, stil koj i denes go neguvam, a mi be{e "nametnat" od gospodinot Teodosievski. I decata koi se od {kolata na Teodosievski opstojuvaat samo od muzikata. No, nikoga{ ne mi bea va`ni parite, tie si doa|aa kako nagrada za na{ata uspe{na rabota, veli gospo|a Rexepova.

Retko koj umetnik mo`e da se pofali so 12.000 koncerti i nad 2.000 humanitarni koncerti i po 45 godini minati na estradata s# u{te da e baran nasekade vo svetot. Za 2001 godina ima potpi{ano dogovor za 120 koncerti so nejzinite menaxeri od Holandija, a do 2003 godina poseduva dogovor za snimawe na CD vo producentskite ku}i vo Holandija so koi sorabotuva.

Nejzinoto vtoro CD e izdadeno i ve}e se slu{a niz cela Evropa. Vo ramkite na folklornata muzika, toa po proda`ba, se nao|a na prvoto mesto vo svetot. Gospo|ata Esma dosega ima snimeno okolu 586 plo~i i kaseti. Vreden za spomnuvawe e i videomaterijalot vo traewe od {est do osum ~asa, kako i nekolku dokumentarni filmovi, koi ja ovekove~uvaat nivnata uspe{na kariera.

Ne bi mo`ela da izdvojam nekoja kaseta koja mi e pri srce, }e spomenam nekolku: "Zo{to si me majko rodila", "^aje {ukarije", "Svadba makedonska", "Oxa~ar", "Milke du{o" od Teodosievski, naslovi koi i denes `iveat i se peat na mnogu sve~enosti, veli Esma Rexepova. Mnogu poznati raboti koi se napraveni kako {to ~estopati velevme so Stevo od na{ata muzi~ka kujna se prifateni od svetot.

Imaat gostuvano vo mnogu kulturni centri, vo poznatite teatri kako {to se teatarot vo Viena i "Doj~e teatarot" vo Minhen, potoa "Opera haus" vo Frankfurt, Filharmonijata vo Keln i vo najpoznatiot {vajcarski teatar, i kako {to veli Esma, "Evropa ni be{e i mi e kako na dlanka". 160 -te koncerti {to gi realiziravme za dve godini mi ostanale vo se}avawe. Vo Minhen kartite bea odnapred prodadeni i peevme non-stop 45 dena. Gordost i uspeh za sekoj umetnik e da nastapi vo eden teatar kade {to imaat nastapuvano najgolemite operski yvezdi. ^uvstvoto e prekrasno, mo`e da se do`ivee edna bliskost, toplina od lu|eto koi do{le da te vidat i da te slu{aat, iako ne ja poznavaat tvojata muzika, a sepak te cenat kako peja~, veli gospo|a Esma.

Na nivnite koncerti neizbe`ni bea i patriotskite pesni "Zapej Makedonijo", "Makedonijo rosno cve}e", mnogubrojnite pesni za rodnite gradovi, potoa za Kavadarci, za Tetovo, za Ko~ani, Strumica.

Koga gostuvam nekade nadvor, me|u na{ite vo svetot, pesnite predizvikuvaat solzi, na{ite iselenici se voznemireni i sekoga{ n# pre~ekuvale so golema qubov i po~it.

Po vra}aweto vo Makedonija, vo 1987 godina, gospodinot Stevo Teodosievski nastojuval da sobere potpisi za da mo`e da se odobri eden festival na narodni pesni. No, poradi nivnata golema anga`iranost okolu turneite, direktorot na Valandovskiot festival go zamolil Stevo da mu gi dade potpisite za da mo`e da go organizira valandovskiot festival. Podocna, po inicijativa na Teodosievski i Rexepova, vo 1993 godina be{e odr`an i romskiot festival "[utka fest", na koj se pee{e vo `ivo.

Realno bi trebalo da postojat tri festivali vo godinata za da mo`at tie pesni da opstanat i ponatamu da se slu{aat, veli Rexepova. Bi gi izdvoila "Valandovo", "Cvetnici" i Tetovskiot festival. Ne{to }e ostane od site tie pesni. Mo`e vo momentot odredena pesna ne mo`e da dopre do srcata na slu{atelot, no podocna mo`e }e stane hit. Toa se slu~uva. Vo 1979 godina ja snimiv pesnata "Svadba makedonska", a taa za`ivea duri koga Makedonija se osamostoi. Vo toa vreme be{e mnogu pote{ko da se stane peja~, treba{e pred s# da se ima dobar glas. Sega ima s# no, koga doa|a vreme da se pee vo `ivo, toga{ takvite peja~i nikade gi nema. Goleminata na eden peja~ e koga }e mo`e da pee i bez muzika. A denes mnogu dobri peja~i ne mo`at da snimaat nitu edna pesna, zatoa {to nemaat finansiski mo`nosti.