PRAVATA NA MAKEDONCITE VO GRCIJA I BUGARIJA PRED EVROPSKIOT PARLAMENT

Na sedmi fevruari se postavi parlamentarno pra{awe do Evropskata komisija vo vrska so osudata na 15 meseci zatvor na gr~kiot gra|anin od vla{ko poteklo Sotirios Bletsas, bidej}i vo neodamne{nata sredba na vla{kite dru{tva dele{e bro{ura izdadena od "Biroto na pomalku upotrebuvanite jazici na Evropska unija" vo koe pi{uva{e deka vo Grcija se zboruvaat pet malcinski jazici me|u koi makedonskiot i vla{kiot. Atinskiot prvostepen sud go osudi Sotirios Bletsas vrz osnova na ~lenot 191 od gr~kiot Krivi~en zakon za, kako {to se veli vo Odlukata, "{irewe la`ni vesti koi mo`e da gi voznemirat gra|anite".

Vo pra{aweto do Komisijata se bara da razgleda dali so ovoj akt se naru{uva pravoto na slobodno izrazuvawe na gra|anite vo Grcija i dali ~lenot 191 od gr~kiot Krivi~en zakon e soglasen so principite na slobodata, demokratijata i po~ituvawe na ~ovekovite prava spored me|unarodnite konvencii.

Vtoroto parlamentarno pra{awe se postavi okolu problemite {to gi ima makedonskoto malcinstvo vo Bugarija. Se postavile dve pra{awa. Ednoto pra{awe do Evropskata komisija i drugoto do Sovetot na ministrite. Me|u drugoto, se pra{uvaat gorenavedenite organi da ispitaat dali zabranata na partijata OMO "Ilinden" - PIRIN od strana na bugarskite vlasti, kako i neodamne{nata odluka da se zabrani postavuvaweto cve}e na grobot na Goce Del~ev vo Blagoevgrad od ~lenovite na ovaa makedonska partija se soglasni so kriteriumite na Kopenhagen. Se pra{uva Komisijata da ispita dali odlukata na zabranata e diskriminacija protiv edno nacionalno malcinstvo i dali bugarskite vlasti imaat davano soodvetno objasnuvawe okolu ovoj akt. Ova e ve}e vtor pat {to se postavuva pra{aweto na zabranata na OMO "Ilinden" PIRIN vo evropskite organi od parlamentarcite na ESA.

Inaku, dvajcata parlamentarci {to gi postavuvaat pra{awata se ~lenovi na Sojuzot na malcinski i regionalni partii, Evropska slobodna alijansa, Sojuz vo koj ~lenuva i "Vino`ito".

Treba da se spomne deka "Vino`ito" vo ramkite na aktivnostite vo Evropskata slobodna alijansa detalno gi ima informirano clenovite na ovaa asocijacija okolu malcinskite sostojbi vo Grcija i Bugarija.

Razbirlivo e deka "Vino`ito" gi osuduva ovie akti na Gr~kite i bugarskite vlasti i }e prodlo`i preku ~lenstvoto vo ESA da se zalaga za ponatamo{noto demokratizirawe na site balkanski op{testva kade {to ne se po~ituvaat ~ovekovite prava.

Na{iot nedelnik neodamna ja afirmira{e ovaa problematika, koja o~igledno ve}e dobiva odglas vo po{irokata javnost. Slu~ajot e vo nadle`nost na Ministerstvoto za nadvore{ni raboti, koe neodamna ostvarilo kontakti so urednikot na edicijata, Pol [elinger. Vo soop{tenieto, me|u drugoto, se veli:

"Imaj}i go predvid negatorskiot stav na d-r Nikolov vo odnos na makedonskata nacija, iznesen vo negovata najava deka makedonskata nacija }e ja pretstavi kako kominternovska tvorba, a Makedoncite so bugarski koren, [elinger be{e zapoznat so specifi~nosta i ~uvstvitelnosta na pra{aweto za malcinstvata na Balkanot, kako i mo`nite negativni implikacii od anga`irawe na avtor koj makedonskata nacija ja tretira od pozicii koi ne se objektivni... Stavot na izdava~kata ku}a e da ne se odgovara na prejudikacii, bazirani na prethodnite dela na koi se anga`irani po osnov na konkurs.

Dokolku recenzijata oceni deka trudot e podgotven neobjektivno i pristrasno, toga{ toj se korigira ili voop{to nema da se publikuva, dokolku se oceni deka vo celost ne korespondira so realnite sostojbi", se istaknuva vo soop{tenieto na Ministerstvoto za nadvore{ni raboti.

Ministerstvoto informira deka vo vrska so anga`iraweto na Stefan Nikolov, do Izdava~kata ku}a bile upateni izrazi na nezadovolstvo i od makedonskite iselenici vo SAD, a pak grupa eksperti po slavistika od Londonskiot univerzitet insistirale da bidat vklu~eni vo podgotovkite na delot na edicijata {to se odnesuva na malcinstvata od Makedonija.