Spored najavite od Ministerstvoto za finansii, vo sredinata na idniot mesec na Makedonskata berza }e se najdat akcii na "Makedonski telekomunikacii" i toa kako onie na konzorciumot "Matav", taka i paket od akciite koi ostanaa vo sopstvenost na dr`avata. Spored informaciite od "Telekom", koga stanuva zbor za akciite na noviot gazda, tie na Berzata nema da se prodavaat, tuku se planira samo da kotiraat na prviot pazar za da se proveruva nivnata vrednost. Proda`bata i ne bi bila mo`na, zatoa {to dokolku se prodava del od nivnite akcii, toga{ bi go zagubile upravuva~kiot paket.

Ova leto gra|anite od nekoi delovi na Makedonija }e se soo~at so nedostig od voda za piewe, za{to sostojbata so vodite vo prirodnite ezera, reki i ve{ta~kite akumulacii e katastrofalna, tvrdat stru~wacite. Nivoto na vodata vo prirodnite i vo ve{ta~kite ezera e na minimum, a pri~ina za toa se lo{ite hidrometeorolo{ki uslovi, koi ve}e podolgo vreme vladeat vo na{ata zemja. Stru~wacite velat deka ako nema vrne`i vo tekot na proletta, postoi opasnost golem del od zemjava vo tekot na letoto da se sudri ne samo so nedostig od voda za navodnuvawe, ami i so voda za piewe.

Makedoncite so islamska veroispoved koi `iveat vo oblasta Gora, vo sosedna Jugoslavija baraat re{avawe na nivniot status i prava. Imaj}i predvid deka oblasta Gora do 1953 godina bila pod uprava na Makedonija, a potoa so ednostrana odluka na Srbija e prisoedineta kon Srbija, Sojuzot smeta deka ovoj del treba da dobie specijalen status. Gora se protega na teritorija od 400 kvadratni kilometri, kade {to vo 18 sela `iveat 10.000 do 12.000 `iteli. Samo vo dr`avava ima okolu 800 goranski semejstva. Specijalnit status podrazbira itno otvorawe na grani~niot premin Strazimir - Rastelica.

Oblasta treba da dobie i posebna administrativna vlast, na naselenieto da mu se ovozmo`i dvojno dr`avjanstvo, a vo osnovnite i srednite u~ili{ta nastavata da se odviva na makedonski jazik, se veli vo baraweto {to Sojuzot go upati do Sobranieto na Makedonija. Dokolku ni{to od navedenoto ne bide prifateno, g. Bojda veli deka }e se insistira da se prifati predlogot "na Gorancite da im se izdava makedonsko dr`avjanstvo vrz osnova na priroduvawe".

So zatvoraweto na pra{aweto za granicata me|u Makedonija i Sojuzna Republika Jugoslavija, me|u dvete zemji ve}e ne postojat bilateralni problemi, istaknaa pretsedatelot na makedonskata Vlada, Qup~o Georgievski i srpskiot premier Zoran \in|i} na odr`anata pres-konferencija.

Na ovaa sredba, koja be{e ostvarena na dvodnevnata oficijalna poseta na premierot Georgievski na Belgrad, razgovorite bea posveteni na politi~ki, bezbednosni i ekonomski pra{awa.

"Uslovite vo Grcija i vo Makedonija se sozreani i dvete strani se podgotveni naskoro da iznajdat re{enie za sporot okolu imeto na BJRM", veli posrednikot na ON za ova pra{awe, Metju Nimic, vo intervjuto za atinski "Katimerini".

Gr~kiot premier, Kostas Simitis, }e go poseti Skopje vo ~etvrtok i vo petok za da prisustvuva na Samitot na zemjite na Jugoisto~na Evropa i }e se sostane so negoviot kolega Qup~o Georgievski. Portparolot na gr~koto Ministerstvo za nadvore{ni raboti, Panajotis Beglitis, v~era izjavi deka i vo Atina i vo Skopje ima politi~ka volja za re{avawe na sporot okolu imeto i navede deka vo pregovara~kiot proces bile predlo`eni nekolku re{enija za sporot. Spored Beglitis nemalo utvrdena vremenska ramka za re{avawe na razlikite okolu imeto.

"Imeto na ovaa dr`ava ne smee nikoga{ da bide predmet na kakvi i da se pregovori i dogovori od nikogo" - se naveduva, me|u drugoto, vo Deklaracijata za za~uvuvawe na imeto na Republika Makedonija, {to ja donese Konstitutivnoto Sobranie na Mlada Inicijativa na VMRO - Vistinska. Ovaa "Mlada inicijativa" be{e formirana na 17 ovoj mesec.

Vo Deklaracijata, pokraj ova, se naglasuva i deka najostro se osuduvaat pregovorite za promena na imeto na RM i imeto na Makedonskata pravoslavna crkva.

Tekstot na Deklaracijata }e bide dostaven za potpi{uvawe do Pretsedatelot na RM, Sobranieto, Vladata i do site podmladoci na politi~ki partii vo RM.