So Lisabonskata deklaracija, od momentot koga se donese odluka za raspa|awe na SFRJ, Republika Grcija smetaj}i deka ima ekskluzivno pravo na imeto Makedonija, od Obedinetite nacii pobara na Republika Makedonija da & se zabrani upotreba na ova ime vo kakov bilo kontekst. Vo toj period, Atina me|u drugoto pobara i:

- napu{tawe od strana na Skopje na anti~kite simboli,

- napu{tawe na iredentisti~kata i ekspanzionisti~kata propaganda,

- definitivnost i neprikosnovenost na granicite i zaedni~ko prifa}awe na predlo`enoto ime od strana na Grcija - Slavomakedonija.

Faktot deka spored me|unarodnite zakoni sekoja zemja ima isklu~ivo pravo da go odbere imeto {to go saka, be{e zanemaren i pritoa Grcija od ON pobara ne{to {to povtorno spored me|unarodnite zakoni tokmu ON nemaa pravo da & go dadat!

Ministerot za vnatre{ni raboti, gospo|ica Dosta Dimovska, minatata nedela podnese ostavka. Vo obrazlo`enieto se naveduva deka ostavkata e podnesena poradi moralnata odgovornost {to ja ~uvstvuva ministerkata za aferata "prislu{uvawe".

Vo mediumite ima{e ogromni pritisoci za ostavka na Dosta Dimovska i poradi brojnite teroristi~ki incidenti {to se slu~ija vo dr`avava.

Vo visokite politi~ki krugovi se {pekulira deka Premierot nema da ja prifati ostavkata na Dosta Dimovska.

Kako i da e, na Makedonija, a bogami i na ovaa vlast, dosta & e od Dosta!!!

Vladata vo predlogot {to go dostavi do Sobranieto vo vrska so Zakonot za informirawe predviduva merki so koi se stega obra~ot okolu slobodata na zborot i mislata, a s# so cel da se vospostavi celosna kontrola vrz makedonskiot informativen mediumski prostor.

Spored predlo`eniot zakon, Vehbi Bexeti, ~ovekot koj nema poim od novinarstvo i rabota vo mediumite, treba da gi odredi ~lenovite na "nezavisniot" Sovet, koj pak treba da izdava novinarski legitimacii. So ovoj zakon dr`avata }e bide taa {to }e odreduva koj }e bide novinar vo zemjava, a koj prenesuva~ (po{tar) na informacii, {to e presedan za edna zemja koja se deklarira kako demokratska.

Vooru`eni lica koi najverojatno na makedonska teritorija se ufrlile od Kosovo, spored Ministerstvoto za vnatre{ni raboti, se u~esnici vo incidentot koj se slu~i na 16.2.2001 godina na severnata makedonska granica. MVR potvrdi deka deka do{lo do presmetka me|u grani~ari na ARM i vooru`enite lica i pritoa, spored vesnikot na albanski jazik "Fakti", poginal Musa Xaferi (22) od seloto Tanu{evci. Spored istiot izvor, presmetkata traela okolu 45 minuti i na makedonskata strana nemalo mrtvi i povredeni.

Vo vrska so slu~ajot, ministerot za odbrana, g. Quben Paunoski, ne mo`e{e da precizira za kakvi strukturi stanuva zbor, so kakvo oru`je se vooru`eni i dali se lu|e od na{ata teritorija ili pak preminuvaat od Kosovo i dejstvuvaat vo Makedonija.

"Ministerstvoto za odbrana ima celosna kontrola nad teritorijata na Republika Makedonija, a potvrda za toa e i faktot {to Armijata na Republika Makedonija e najstabilniot faktor vo odnos na podra~jeto na severnata i zapadnata granica koja e del od eden mnogu nestabilen region", izjavi ministerot za odbrana na Republika Makedonija, Quben Paunoski.

Makedonsko - jugoslovenskata granica kone~no e definirana po desetgodi{ni peripetii. Zaedni~kata diplomatsko - ekspertska komisija za utvrduvawe i opis na dr`avnata granica me|u R. Makedonija i SR Jugoslavija, kone~no se dogovori i podgotvi Predlog-tekst na me|unaroden dogovor so celosen opis na dr`avnata granica, koj po odobruvaweto od dvete zemji }e bide parafiren i potpi{an na Samitot na liderite od Jugoisto~na Evropa na 23 fevruari vo Skopje. Zaedni~kata komisija vo narednite dve godini }e treba da se izvr{i demarkacija, odnosno konkretno razgrani~uvawe na terenot.