VRMEPLOV

9 fevruari 1944 godina, vo Prilep, vo sudir so bugarskite okupatorski vojski zagina Zlate Malakovski, naroden heroj na Makedonija. Be{e borec na Partizanskiot odred "Korab". Edno vreme be{e zaroben i odveden na robija vo zloglasniot fa{isti~ki zatvor vo Tirana. Po osloboduvaweto od zatvor stana borec na Prvata makedonsko-kosovska brigada. Vo borbite se istakna kako hrabar pu{komitralezec.

Roden e vo seloto Bogdevo-Gostivarsko, vo 1926 godina.

10 fevruari 1515 godina vo Sofija, poradi odbivawe da go primi islamot, `iv e izgoren Gor|i Kratovski, makedonski kulturen deec.

10 fevruari 1908 godina vo Skopje e roden \eorgi Popov-Gogo, makedonski skija~ki u~itel, sudija i fotograf. Vode{e mnogu kursevi za osposobuvawe na stru~ni kadri vo Makedonija, a kako fotograf ovekove~i mnogu momenti od razvojot na skija{tvoto vo Makedonija. Umre na 31.8.1979 godina.

12 fevruari 1914 godina vo Skopje e roden Vasilie Popovi}-Cico, slikar, karikaturist i scenograf, eden od osnovopolo`nicite na scenografijata vo Makedonskiot naroden teatar.

Umre vo Skopje, na 10.12.1962 godina.

12 fevruari 1946 godina Vesnikot "Laiki foni", organ na Biroto na KP na Grcija za Makedonija, objavi deka od 12. 2.1945 do 12.2.1946 godina od gr~kite vlasti i teroristi~kite bandi bea ubieni 1.300, zatvoreni 20.000 i progonuvani 200.000 lu|e. Od ubienite 200 bea od Makedonija, a od ubienite od Lerinsko, Kostursko i od Sorovi~ko, 98 bea Makedonci.

13 fevruari 1947 godina vo Skopje e osnovano Dru{tvoto na pisatelite na Makedonija. Osnova~i bea: Bla`e Koneski (prv pretsedatel), Dimitar Mitrev, Slavko Janevski, Aco [opov, Vlado Maleski, Risto Krle, Vasil Iqoski i Ivan To~ko.

14 fevruari 869 godina vo Rim umre Konstantin, poznat pod imeto Kiril Solunski, eden od tvorcite na prvata crkovno-makedonska azbuka. Toj i negoviot postar brat Metodij, obajcata rodeni vo Solun, preveduvaa bibliski tekstovi, obredni i drugi knigi od gr~ki jazik na dijalektot na solunskite Makedonci. Tvorcite na prvata crkovno-makedonska azbuka Kiril i Metodij, vodea `estoka borba protiv zastapnicite na tezata deka postojat samo tri svetski jazici, koi mo`at da se upotrebuvaat pri vr{ewe na verski obredi: hebrejskiot, gr~kiot i latinskiot.

Roden e vo Solun, vo 826 (827) godina.

14 fevruari 1943 godina vo seloto Rusinovo-Berovsko, umre Nikola Petrov Rusinski, makedonski revolucioner, socijalist, blizok sorabotnik na Goce Del~ev, Vasil Glavinov i na drugi vidni makedonski revolucioneri. U~esnik e vo Melni~koto vostanie od 1895 godina, na Prvata socijalisti~ka konferencija vo Kru{evo vo 1900 godina, na Smilevskiot kongres na TMORO i vo Ilindenskoto vostanie od 1903 godina. Kako vojvoda na ~eta dejstvuva{e vo Demirhisarsko, Bitolsko, vo Mariovsko i vo ohridsko-stru{kiot kraj. U~esnik e i vo balkanskite vojni od 1912 i 1915 godina.

15 fevruari 1839 godina vo Veles e roden Rajko @inzifov, makedonski pisatel, prerodbenik i publicist. So svoeto zna~ajno literaturno delo (poezija, proza, publicistika, i prevod), glavno nastanato vo emigracija, me|u 1858 i 1877 godina, toj zazema istaknato mesto vo plejadata makedonskite prerodbenici. Se {koluva{e vo Bitola i vo Veles, a be{e u~itel vo Prilep i vo Kuku{, potoa se {koluva{e vo Odesa-Rusija i vo Moskva kade {to go zavr{i Istorisko-filolo{kiot fakultet, za da prodol`i kako nastavnik vo eden moskovski licej. Vo svoite pesni go opea slavnoto i te{ko minato na svojot makedonski narod, qubovta kon tatkovinata i drugo. Najpoznato negovo delo e poemata "Krvava ko{ula". Umre vo Moskva, na 15.2.1877 godina.