VERATA NA[A RISJANSKA

Sveti ma~enik \or|i Kratovski, Sveti ma~enik Haralampie

"NEMA DA SE ODRE^AM OD SVOJATA VERA"

Pi{uva: axika @ivanka FILIPOVSKA

  • "Krvta na hristijanskite ma~enici bila seme za novi hristijani"
  • "Nema da se odre~am od svojata vera, koja priveduva kon Boga i kon ve~noto carstvo"
  • "Vi blagodaram bra}a, vie go obnovivte mojot duh za nov, ve~en `ivot"

So do|aweto na Turcite na Balkanot, polo`bata na Makedonskiot narod se vlo{ila. Muslimanite smetale deka se "pravoverni" i si zamisluvale deka tie se odredeni od Boga da vladeat, a lu|eto od drugite religii gi narekuvale "nevernici i |auri". Turskata vlast ja eksploatirala seta raja i nastojuvala nasilno i fanati~ki da manipulira so ~ove~kata svest, verata pradedovska i moralot. Pri nivnata ne~ove~ka borba protiv hristijanskiot svet, se javile bezbroj ma~enici koi sozdale golem otpor protiv islamiziraweto. Bile ma~eni, zatvorani, ubivani. Se prolevala ma~eni~ka krv. No, kako {to pi{uva Tertulijan: "Krvta na hristijanskite ma~enici bila seme za novi hristijani".

Eden od tie ma~enici bil mladiot i premudar makedonski svetitel, Sveti \eor|ij Kratovski, koj pred ne~estivite Turci hrabro go propovedal Gospod Isus Hristos, vistinskiot Bog, po~ituvan vo Sveta Troica, a Bog go udostoil so ve~na nagrada, go nakitil so ma~eni~ki venec. Zatoa so qubov go po~ituvame i proslavuvame na denot {to go odredila Svetata crkva (11.2/24.2.), se}avaj}i se na te{kiot `ivot na makedonskiot narod vo minatoto i na porakata {to toj ja ostavi kako se brani Hristovata vera i svojata rodna grutka, i kako se dobiva poslednata pobeda na ovozemniot `ivot so silnata qubov kon Boga i svojot narod, kako se odi juna~ki vo smrt za svojata vera i svojata tatkovina.

NEPOBEDLIVIOT MAKEDONEC

Se rodil vo 1497 god. vo maloto makedonsko grat~e Kratovo, od nabo`nite roditeli Dimitrija i Sara. Vo rodnoto mesto ja zavr{il t.n. "starovremska {kola". Go izu~il Svetoto Pismo i mnogu crkovni knigi. Dobro go usovrp{l zlatarskiot zanaet. Vo toa te{ko vreme na makedonskiot narod, Turcite gi sobirale hristijanskite ma{ki deca za jani~ari, gi potur~uvale za turski vojnici (vakvoto sobirawe e poznato pod imeto "danok vo krv"), a vozrasnite gi potur~uvale. Za da ne bide zabele`an od Turcite, Sveti \or|i go napu{til Kratovo i zaminal vo Sofija, kade rabotel na svojot zlatarski zanaet. Svoeto znaewe za verata go zgolemil od sve{tenikot Pejo. No, i ovde ubaviot i sposoben Sveti \or|i bil zabele`en od Turcite koi sakale da go potur~at: "Ovoj na{ grad odamna ne se zaraduval so nov potur~enik" - mu rekol muftijata Selim na Mustafa-aga.

"Nema da se odre~am od svojata vera, koja priveduva kon Boga i kon ve~noto carstvo", - mu odgovoril na Ulejma Mustafa-aga, duhovno silniot i nepobediv Makedonec Sveti \or|i. Sudijata naredil da go vrzat i frlat vo zatvor. Go plukale, udirale, go ma~ele vo temniot zatvor, `eden, gladen. Go izvele od zatvorot i pred Turcite, blediot, neiska`livo ubaviot, smiren i silen Hristov vojnik potvrdil: "Nema da se potur~am nikoga{ i za ni{to". Po sudeweto, donesena e smrtna presuda koja glasi: "Mladiot, neobi~no ubav, \or|i Kratovski, ja gubi glavata zatoa {to ne saka da ja ostavi svojata Sveta pravoslavna vera - verata na svoite predci i bra}a i zatoa {to ne saka da se oddeli od svojot makedonski rod i od pravoslavnoto ime" (protojerej Ogwan Anastasovski). Turcite go zapalile `iv na klada na 11 fevruari 1515 godina vo Sofija, za vreme na carot Selim. Teloto na Ma~enikot ne izgorelo. Go zakopale vo dvorot na crkvata "Sveta Marina".

GOLEMIOT ^UDOTVOREC

Na 10.2/23.2. se slavi Sveti sve{tenoma~enik Haralampij, episkop vo gradot Magnezija (Stara Grcija), golemiot ~udotvorec za vreme na `ivotot i po smrtta, ve~en Hristov vojnik, koj postradal za vreme na rimskiot car Septimij Sever. Javno ja propovedal Hristovata vera i bil izlo`en na najte{ki ma~ewa. Kako `iv ko`ata mu ja odrale, a toj im se zablagodaril na carskite vojnici: "Vi blagodaram bra}a, vie go obnovivte mojot duh za nov, ve~en `ivot". Izveden na gubili{te, so pogled kon neboto, so race izdignati kon Boga se pomolil za zdravje i du{evno spasenie na site lu|e. Postradal 202 god. Negovoto telo go pogrebala carskata }erka Galina, koja toj ja vovel vo hristijanstvoto. Denovive mu se oddava po~it i na sve{tenoma~enikot Vlasij od Kapadokija, Sevastijski episkop, koj bil pose~en zaradi verata vo Hrista vo 316-tata godina.