ISTORIJA

Istorijata ne e samo minato

SVETILNIKOT OD ALEKSANDRIJA BIL MAKEDONSKO SVETSKO ^UDO!

Pi{uva: Aleksandar DONSKI

  • Makedoncite dominirale vo Aleksandrija koga nivniot kral naredil izgradba na Svetilnikot!
  • Eden makedonski poet od Pela napi{al stihovi vo ~est na ova svetsko ~udo!

Vo Egipet, vo vremeto koga bil izgraden Svetilnikot vo Aleksandrija, vladeele Makedoncite Ptolemei.

Prv vladetel od dinastijata na Ptolemeite rekovme deka bil Ptolemej Lagov (poznati i kako Ptolemej I Soter). Toj bil roden vo 367 godina pred Hrista. Od 323 godina pred Hrista bil guverner na Egipet i na Libija, a od 305 do 284 godina pred Hrista vladeel kako kral. Vo negovata biografija, vo spomenatata enciklopedija Encarta (naslov Ptolemy I), ~itame:

"Ptolemej I... bil osnova~ na dinastijata Ptolemei. Sin na Lag i Makedonec po rod, Ptolemej bil general vo armijata na Aleksandar Veliki, koj igral glavna uloga vo podocne`niot pohod na Aleksandar vo Azija...".

Za makedonskoto etni~ko poteklo na Ptolemej I ni zboruva i faktot {to toj bil drugar od detstvoto na Aleksandar Makedonski. Poradi toa, toj podocna stanal eden od najdoverlivite generali na Aleksandar, koj posebno se istaknal vo bitkite za pokoruvaweto na Persija. Otkako stanal kral na Egipet, toj ja proglasil Aleksandrija za glaven grad na svoeto kralstvo. Ptolemej Lagov ja osnoval i poznatata Aleksandriska biblioteka. Umrel vo 283 godina pred Hrista.

Vo 284 ili 285 godina pred Hrista, Ptolemej Lagov go napu{til prestolot vo polza na svojot sin Ptolemej II (309-246 pred Hrista). Vo negovo vreme Egipet do`iveal silen ekonomski i kulturen procut. Ptolemej II zna~itelno ja zbogatil bibliotekata vo Aleksandrija i aktivno ja poddr`uval umetnosta. Pritoa mnogu mu pomagala negovata sopruga Arsinoja (316-271 pred Hrista), koja imala golemo vlijanie vo negovoto vladeewe. Tokmu po inicijativa na makedonskiot kral na Egipet Ptolemej II bil preveden Stariot zavet od evrejski na me{aniot jazik koine, po {to Stariot zavet za prv pat stanal poznat vo po{irokata javnost (za {to isto taka ve}e pi{uvavme). Vo vreme na Ptolemej II bila zavr{ena gradbata i na Svetilnikot vo Aleksandrija.

MAKEDONCITE - @ITELI NA ALEKSANDRIJA

No, pred da se zadr`ime na nastanokot i izgledot na ova svetsko ~udo, najnapred da ka`eme nekolku zborovi i za samiot grad Aleksandrija. Mislam deka nema potreba da go potencirame notorniot podatok deka ovoj grad po~nal da se gradi po naredba dadena li~no od Aleksandar Makedonski i deka otprvin, re~isi celosno bil naselen so Makedonci. Podocna vo Aleksandrija, kako najdominantno naselenie, se spomnuvaat: Makedoncite, Grcite, Evreite i Egip}anite.

Za Makedoncite kako dominantni `iteli na Aleksandrija vo toa vre-me, pi{uva i spomenatiot anti~ki evrejski istori~ar Josif Flavij i toa na nekolku mesta vo svoite dela. Taka, na primer, koga pi{uva za naseluvaweto na Evreite vo Aleksandrija od strana na makedonskiot vladetel Ptolemej I, Flavij pi{uva deka ovoj vladetel na Evreite "... vo Aleksandrija im dal isti privilegii na gra|ani, kakvi {to imale i samite Makedonci" (Antiquities... XI, 12,1).

Vo svojata kniga "Flavius Josephus Against Apion" Flavij isto taka gi spomnuva Makedoncite kako `iteli na Aleksandrija. Vo vtoriot del (6), toj pi{uva deka: "Grcite i Makedoncite go poseduvaa gradot".

Flavij spomnuva i eden govor na judejskiot kral Agripa (prv vek po Hrista) vo koj isto taka sosema jasno se spomnati Makedoncite kako dominantni `iteli na Aleksandrija, no i kako `iteli na nekolku ostanati oblasti vo Egipet (Wars...II, 16,4). Vo ovoj govor, zboruvaj}i za sostojbite vo gradot Aleksandrija vo vremeto na rimskata okupacija, Agripa rekol:

"Vo Aleksandrija... se stacionirani dva legiona (rimski, z.m.), koi gi nadgleduvaat podale~nite delovi na Egipet, kako i onie delovi, koi pove}e se naseleni od uglednite Makedonci".

Od ovaa izjava gledame deka, re~isi celi 400 godini po osnovaweto na Aleksandrija, Makedoncite vo zna~itelna mera i natamu bile `iteli na ovoj grad, pa spored toa, pove}e od jasno e deka Makedoncite bile dominantni `iteli na ovoj grad i pred toa, t.e. vo vremeto na gradeweto na Svetilnikot.

SVETSKOTO ^UDO VO ALEKSANDRIJA

A, sega da ka`eme ne{to za samiot Svetilnik. Ova svetsko ~udo bilo izgradeno na ostrovot Faros, {to se nao|al blizu samoto pristani{te na Aleksandrija. Se smeta deka Svetilnikot bil visok nad 134 metri. Negovata izgradba bila po~nata okolu 290 godina pred Hrista, vo vremeto koga so Egipet vladeel Makedonecot Ptolemej I (Lagov), a bil zavr{en vo vremeto na negoviot sin i naslednik Ptolemej II. Pak }e potencirame deka toa e tokmu vremeto koga kako `iteli vo Aleksandrija dominirale Makedoncite. Ottamu, slobodno mo`eme da ka`eme deka Svetilnikot vo Aleksandrija vsu{nost bil makedonsko svetsko ~udo. Toj bil izgraden po nalog na eden Makedonec i toa vo grad {to bil izgraden od Makedoncite, koi vo vo nego i dominirale.

Direktnoto povrzuvawe na ova svetsko ~udo so Makedoncite e spomnato i vo izdanieto "Sedumte svetski ~uda" od Li Kristek, vo koe ~itame:

"Prikaznata za Svetilnikot od Faros zapo~nuva so osnovaweto na gradot Aleksandrija od strana na makedonskiot osvojuva~ Aleksandar Veliki vo 323 godina pred Hrista. Aleksandar izgradil najmalku sedumnaeset gradovi {to gi narekol Aleksandrija na razli~ni lokaliteti vo teritorijata so koja vladeel. Najgolemiot broj od niv is~eznale, no Aleksandrija vo Egipet opstanala so vekovi i prodol`uva i denes da `ivee" (Seven Wonders of the World,The Great Lighthouse at Alexandria, Copyright Lee Krystek 1998).

Vsu{nost Aleksandar Makedonski ne go do~ekal zavr{uvaweto na izgradbata na Aleksandrija. Toj po~inal vo 323 godina pred Hrista, a gradot bil dovr{en od negoviot general i podocne`en kral na Egipet Ptolemej Lagov. Kako uspe{en vladetel, Ptolemej Lagov do{ol na ideja da gi privle~e, no voedno i da im pomogne, na brojnite brodovi {to doa|ale vo preoptovarenoto pristani{te na Aleksandrija. Taka, vo 290 godina pred Hrista po~nala gradbata na golemiot svetilnik, {to podocna }e stane edno od Sedumte svetski ~uda. Svetilnikot bil zavr{en po dvaeset godini. Glaven graditel bil Sostrat od Knidos. Vo gorespomenatoto izdanie na Li Kristek ~itame deka imeto na ostrovot Faros i funkcijata na Svetilnikot (da im go osvetluva patot na brodovite) tolku se splotile {to ottamu nastanal zborot "far" {to denes go ima vo pove}e jazici.

Podatoci za Svetilnikot od Aleksandrija se sre}avaat i kaj Plinie Stariot i kaj Strabo, no obajcata samo beglo go spomnuvaat. Podocna se pojavile dva detalni opisa na ovoj svetilnik, koi datiraat od 10 vek. Edniot bil od pate{estvenikot Idrizi, a drugiot od Jusuf ibn al-[eik. Od ovie opisi ~itame deka Svetilnikot imal tri nivoa edno vrz drugo, a nad niv imalo osmoagolna kula. Na vrvot na kulata imalo cilinder, {to bil pro{iren vo kupola vo koja gorel oganot. Imalo i ogromno ogledalo, koe dewe ja odbivalo svetlinata od sonceto i taka go poka`uvalo patot na brodovite. Svetlinata od ogledaloto dewe se gledala duri i na pedeset kilometri oddale~enost. Na krovot na kupolata imalo golema statua na Posejdon. Vo prvoto nivo na Svetilnikot (koe bilo visoko okolu 60 metri) imalo stotici prostorii. Vo vnatre{nata strana imalo skali po koi se noselo gorivoto. Se smeta deka oganot no}e bil vidliv na oddale~enost i do 150 kilometri. Se znae deka svetilnikot bil otvoren i za toga{nite patnici i turisti. Hrana se prodavalo na prvoto nivo, a na osmoagolnata kula imalo mala terasa preku koja posetitelite ja razgleduvale impresivnata okolina.

STIHOVITE NA POETOT OD PELA

Lu|eto bile tolku voodu{eveni od ovoj Svetilnik, {to nekoi od niv duri napi{ale i stihovi vo negova ~est. Taka, na primer, makedonskiot poet Posedip od Pela napi{al epigram posveten vo slava na Svetilnikot, vo koj, me|u drugoto zapi{al:

"Ovaa kula, dopiraj}i go neboto direktno i ispraveno, sveti nadaleku prez denot, a vo dolgata no}, mornarot koj se bori so branovite }e ja zdogleda nejzinata golema svetlina, koja bleska od vrvot..."

Ostanalo zabele`ano deka izgradbata na Svetilnikot ~inela mnogu pari. Oganot na kupolata postojano gorel so toa {to bile paleni drva natopeni vo smola. Toa vsu{nost bil prviot svetilnik na svetot! Vo 365 godina Svetilnikot bil zna~itelno o{teten od zemjotres. Vo 1303 godina bil povtorno pretrpel o{tetuvawa od zemjotres, a definitivno propadnal nekade okolu 1326 godina. Vo 1480 godina egipetskiot sultan Mameluk iskoristil nekoi od ostatocite na Svetilnikot za da izgradi odbranben yid okolu Aleksandrija.

Zna~i, od site {est is~eznati svetski ~uda Svetilnikot od Aleksandrija is~eznal posleden. Podvodnite arheolozi dolgo vreme gi barale negovite ostatoci, no duri vo 1994 godina pod povr{inata na morskoto dno bile locirani ogromni kameni blokovi, za koi se smeta deka se ostatoci od Svetilnikot. Za nivnoto locirawe bile koristeni i satelitski snimki. Vo idnina egipetskata Vlada planira pomalite delovi da bidat izvadeni i postaveni vo specijalen muzaj posveten na Svetilnikot od Aleksandrija, dodeka pogolemite delovi, koi i natamu }e ostanat na morskoto dno, }e mo`at podvodno da se razgleduvaat od turistite.

Dene{nata nauka e dol`na da dade odgovori i na nekolku klu~ni pra{awa okolu porane{noto funkcionirawe na Svetilnikot. Taka, na primer, ne e sosema jasno kako mo`elo vo Svetilnikot postojano da gori ogan (sukcesivno potpaluvan so ogromni koli~estva drva), koga se znae deka vo toga{en Egipet ne rastele mnogu drvja? Ili kako mo`elo na krovot nad oganot da stoi statua na Posejdon, bez istata da bide uni{tena od golemata toplina?

(Prodol`uva)