ISTORIJA

1132 godini od smrtta na Kiril Solunski - Konstantin Filozof

MAKEDONSKI MISIONER I PROSVETITEL

Podgotvila: Anita DIMOVA

  • Nastanite vo Makedonija diktirale da bide anga`iran za izvr{uvawe va`na dr`avna misija me|u Makedoncite po rekata Bregalnica
  • Kiril celosno se posvetil na dopolnuvaweto i usovr{uvaweto na glagolicata i preveduvaweto knigi od gr~ki jazik

Konstantin, pove}e poznat pod imeto Kiril Solunski, e eden od tvorcite na prvata crkovno-makedon-ska azbuka i eden osnovopolo`nicite na makedonskata pismenost i kultura. Za negoviot `ivot i delo, dosega ima napi{ano iljadnici pomali i pogolemi trudovi, me|utoa, poradi slabite i nejasni izvorni podatoci, od koi pove}eto se od legendaren karakter, istoriskata nauka s# u{te go nema ka`ano definitivniot zbor. Nesporno e deka Kiril e roden vo Solun, vo po~etokot na devettiot vek. Negovite roditeli Lav i Marija proizleguvale od semejstva koi, spored vestite od @itieto na Metodij, im bile poznati "na carot i na celata Solunska oblast". Tatko mu Lav zazemal visoka voena funkcija, {to ovozmo`ilo negovite deca da se zdobijat so solidno obrazovanie i da si obezbedat visoki mesta vo vizantiskoto op{testvo.

Po solidno steknatoto osnovno obrazovanie vo Solun, Konstantin bil povikan vo Carigrad (na 14-godi{na vozrast), za vo krugot na carskite semejstva da go prodol`i svoeto obrazovanie, a istovremeno, so svoeto izvonredno znaewe, da vlijae na maloletniot vizantiski imperator. Toj imal sre}a da bide u~en pokraj drugite u~iteli i od poznatiot filozof Fotij. Naskoro, po solidno steknatite znaewa na Konstatin mu bilo ponudeno mesto na strateg, me|utoa, toj ja odbil ponudata za{to, kako {to se veli vo negovoto Panonsko `itie, sakal napolno da & se posveti na naukata. Po odbivaweto na upravni~kata dol`nost, toj bil nagovoren da prifati da bide bibliotekar na Carigradskata patrijar{ija, no ne odelo mnogu, stanal profesor po filozofija i kako filozof stanal na{iroko poznat. I na ovaa dol`nost Konstantin Filozof ne ostanal dolgo, zatoa {to nastanite vo Makedonija diktirale da bide anga`iran za izvr{uvawe va`na dr`avna misija me|u Makedoncite po rekata Bregalnica vo poznatata Bregalni~ka misija.

Konstantin, koj podocna e poznat po svoeto mona{ko ime Kiril, za vreme na izvr{uvaweto na Bregalni~kata misija, zaedno so negoviot brat Metodij, vo 855 godina ja sozdale prvata crkovno-makedonska azbuka, glagolicata, koja spored zapisite na Crnorizec Hrabar, sodr`ela 58 bukvi.

Vo 855 godina prestanala upravni~kata i misionerskata rabota na bra}ata Kiril i Metodij vo bregalni~ko-strumi~kite krai{ta. Metodija zaminal da `ivee na planinata Olimp, kade vo manastirskata ti{ina celosno se oddal na pi{uvawe i preveduvawe knigi od gr~ki na crkovno-makedonski jazik. Kiril pak, po uspe{no zavr{enata Saracenska misija (855-856), celosno se posvetil na dopolnuvaweto i usovr{uvaweto na glagolicata i preveduvaweto knigi od gr~ki jazik.

Vo me|uvreme, moravskiot knez Rostislav, doznal za misionerskata rabota na Kiril i Metodij vo Makedonija. Toj vo 862 godina se obratil so barawe do vizantiskiot imperator Mihail III, da mu isprati u~eni lu|e, koi }e vovedat vo moravskite crkvi bogoslu`ba na jazik razbirliv za Moravcite. Ovaa zada~a im bila doverena na ve}e potvrdenite misioneri-bra}ata Kiril i Metodij. Tie, otkako gi podgotvile potrebnite prevodi so grupa u~enici, a vo uloga na vizantiski misioneri, vo 865 godina oti{le vo Velika Moravija, kade {to organizirale prosveta i bogoslu`ba na razbirliv jazik. Germanskite sve{tenici, ispla{eni od brziot uspeh vo {ireweto na crkovnata slu`ba, gi obvinile bra}ata pred rimskiot papa za "bogohulni dejnosti i {irewe la`na vera". Kiril i Metodij bile prinudeni da otidat vo Rim za da ja objasnat pravednosta na svojata misija vo Moravija, vo {to i uspeale. No, pri prestojot vo Rim, Kiril se razbolel i umrel vo 869 godina.

Dejnosta na Kiril ja prodol`il negoviot brat Metodij, a po negovata smrt, nivnite u~enici, koi progoneti i maltretirani od germanskite sve{tenici morale da pobegnat na jug, na Balkanskiot Poluostrov.