Ministerstvoto za finansii na Republika Makedonija denovive i oficijalno gi po~na razgovorite so pretstavnicite na Svetskata banka vo vrska so PSAL - aran`manot za reformi vo javnata administracija.

"Razgovaravme za site mo`ni aspekti {to treba da bidat korigirani, zatoa {to aran`manot treba da se najde pred Bordot na Svetskata banka kon krajot na maj godinava, a do sredinata na april treba da zavr{at site podgotovki", izjavi Gruevski, potenciraj}i deka rokovite se kusi, pa postoi doza na skepti~nost deka }e bidat ispolneti.

"]e se obideme da go storime toa. Vo sprotivno }e ima prolongirawe, koe, ako se slu~i, kreditot nema da go dobieme po povolnite IDA - uslovi", naglasi ministerot za finansii.

Kreditnata karti~ka kako sredstvo za bezgotovinsko pla}awe vo svetot i vo zemjava e s# poprifatlivo, a makedonskite banki kako sredstva za negovo realizirawe gi nudat Eurokard-masterkard, Viza-karti~kata i Dajners-karti~kata. Eurokard-masterkard karti~kata ja izdava Komercijalna banka vo Republika Makedonija od 1995 godina i dosega ima okolu 4.800 korisnici. Pokraj deviznata kreditna karti~ka od 1997 godina, zapo~na so izdavawe na denarska karti~ka, a od 1999 godina zapo~na so delovni karti~ki. Za koristewe na kreditnite karti~ki, {to se izdavaat na fizi~ki i pravni lica, se pla}a godi{na ~lenarina od 55 germanski marki za me|unarodnata, odnosno deviznata i 1.000 denari za doma{nata kreditna karti~ka. Za dobivawe na vakva karti~ka potreben e depozit od 1.000 germanski marki. Stopanska banka za vr{ewe na bezgotovinsko pla}awe izdava Viza-karti~ka koja se koristi za pla}awe vo zemjava i stranstvo.

Ministerstvoto za ekonomija na Republika Makedonija bara najavenata inicijativa na Elektrostopanstvo na Makedonija za isklu~uvawe na elektri~nata energija vo pogolemite direktni potro{uva~i, kako "Alumina" a.d., "Tehni~ki gasovi", "Ohis" a.d., R@ "Ladna valavnica za lenti", R@ "Ladna valavnica" od Skopje i "Bu~im" od Radovi{, da se prolongira do prvi mart godinava.

Ova barawe Ministerstvoto za ekonomija go obrazlo`uva so faktot {to navedenite kompanii ne se vo sostojba da gi ispolnat svoite obvrski vo kus vremenski period od nekolku dena, a eventualnoto nivno isklu~uvawe od elektroenergetskiot sistem }e pridonese za natamo{no vlo{uvawe na nivnata sostojba.

Armijata na SAD i NATO se donatori na eden milion i 363 iljadi amerikanski dolari, koi }e bidat upotrebeni za zacvrstuvawe i rekonstrukcija na 17 mostovski konstrukcii dol` magistralniot pat od Kumanovo do grani~niot premin Deve Bair, na makedonsko - bugarskata granica. Vo funkcija na ova vo prisustvo na pretstavnici od NATO i Armijata na SAD, koordinatorot na proektot od amerikanskata armija, Kenet Kraford, minatata nedela potpi{a dogovor so Fondot za magistralni i regionalni pati{ta na Republika Makedonija i so Javnoto pretprijatie "Makedonija pat", koe{to }e gi rekonstruira mostovite. Do sredinata na godinava, rabotite }e bidat zavr{eni, a mostovite }e bidat rekonstruirani spored najnovi metodi na evropski i svetski standardi, so primena na takanare~eni karbonski mre`i.

Vo sostav na ve}e formiraniot Deloven odbor za otkup na tutunot koj dosega broe{e pet pretprijatija, spored generalniot direktor na "Makedonija tabak", Stev~e Kocevski, se vklu~ija u{te tri tutunski kobinati od Ohrid, Resen i Kumanovo.

"Otkupot se odviva bez nikakvi problemi, so sredstva koi prethodno gi obezbedi Vladata", re~e Kocevski i objasni deka stanuva zbor za vrednost od nad milijarda denari za koi se pogri`ija Stopanska, Balkanska, Makedonska i Tutunska banka.

"Makedonija Tabak" intervenira i so sopstveni sredstva, so {to isplatata na otkupeniot tutun se vr{i najdocna za edna nedela od negovoto prezemawe", naglasi Kocevski, spored koj, zavisno od kvalitetot, otkupnata cena na tutunot dostignuva do 120 denari za kilogram.

Spored podatocite na Dr`avniot zavod za statistika, po osnov na realizirani dogovori vo 2000 godina stranskite direktni vlo`uvawa vo Republika Makedonija iznesuvaat 121 milion i 812 iljadi amerikanski dolari, od koi preku Makedonskata berza za dolgoro~ni hartii od vrednost se realizirani 84 milioni i 502 iljadi amerikanski dolari, a preku drugi transakcii 37 milioni i 310 iljadi amerikanski dolari.

Trendot na porast na bruto-doma{niot proizvod prodol`i i vo 2000 godina i dostigna realna stapka na rast od 5,1 otsto. Vakviot porast na bruto - doma{niot proizvod se dol`i na pozitivnite dvi`ewa vo pove}e stopanski oblasti, me|u koi vo industrijata koja bele`i stapka na rast na industrisko proizvodstvo od 3,5 otsto, trgovijata od 32,7 otsto, kako i porast na preostanatite uslugi.

Spored podatocite od Dr`avniot zavod za statistika vkupnata vrednost na izvr{enite grade`ni raboti minatata godina vo sporedba so 1999 godina e namalena za 6,9 otsto. Vrednosta na izgradenite stopanski objekti e namalena za devet otsto, a kaj nestopanskite objekti se o~ekuva da se zgolemi za 3,2 otsto. Spored procenetite podatoci, vo strukturata na gradbata, stopanskite objekti u~estvuvaat so 80,7, a nestopanskite so 19,3 otsto. Izvr{enite efektivni ~asovi vo grade`ni{tvoto vo minatata godina vo sporedba so 1999 godina se namaleni za 1,4 otsto.

Spored podatocite od Dr`avniot zavod za statistika, brojot na prevezenite patnici vo `elezni~kiot soobra}aj minatata godina vo odnos na 1999 godina e zgolemen za 9,8 nasto, a zabele`ano e namaluvawe vo drumskiot soobra}aj za 13,4 otsto, vo gradskiot za 18,4 i vo vozdu{niot za 4,8 otsto. Spored podatocite, vo po{tenskiot soobra}aj minatata godina vo odnos na 1999 zgolemen e brojot na pismonosnite pratki za 1,6 nasto, na paketnite pratki za 5,3 nasto i na platniot promet za 9,1 nasto. Brojot na telegramite vo telekomunikaciskiot soobra}aj vo 2000 godina, vo odnos na 1999 godina, e namalen za 6,6 otsto, na telefonskite razgovori e namalen za 10,3 otsto, dodeka brojot na telefonskite impulsi e zgolemen za 4,6 nasto.

Pedeset i eden procent od akciite na "Makedonski telekomunikacii", koi se vo sopstvenost na konzorciumot predvoden od MATAV, ungarska podru`nica na "Doj~e telekom", denovive na Makedonskata berza se rasporedeni vo ramkite na "Stounbrix", kompanija {to ~lenkite na noviot strate{ki parner na Telekomot ja registriraa vo Republika Makedonija.

Kako {to soop{tija "Makedonski telekomunikacii", rasporeduvaweto e izvr{eno vo soglasnost so prethodnite dogovori pome|u kompaniite - ~lenovi na Konzorciumot. Konzorciumot, vo ~ij sostav, pokraj MATAV, se i "Kosmotel", podru`nica na "Interamerikan" i fondot od Soros - grupacijata, poddr`an od OPIK - Agencija na Vladata na SAD, so Odluka na Vladata na Republika Makedonija od 21 dekemvri minatata godina, be{e izbran za strate{ki partner koj }e investira vo AD "Makedonski telekomunikacii" i }e dobie 51 otsto od akcionerskiot kapitel na kompanijata.

Makedonskata firma "Haj tek" }e bide vtora kompanija koja }e investira vo slobodnata ekonomska zona "Bunarxik". Ova e ozna~eno so potpi{uvawe na pismoto na nameri pome|u "Haj tek" i Skopskata razvojna i menaxerska kompanija, a izgradbata se o~ekuva da zapo~ne vo septemvri godinava. Po vlezot na prvata tajvanska kompanija "Livin plastik" koja raboti vo Romanija, ova e vtora investicija koja se planira da bide vo iznos od 10 milioni amerikanski dolari. Fabrikata, koja }e vraboti 120 lica, }e proizveduva elektronski plo~i, nameneti za izvoz.

Kako {to izjavi direktorot na "Haj tek", Savo Stankovi}, firmata ve}e raboti vo skopskoto selo Ore{ani, a ovaa nova investicija }e & donese na Republika Makedonija 12 milioni dolari izvoz godi{no.