MEDIJA MONITOR

Prodol`uvaat pritisocite za promena na imeto na na{ata dr`ava i na na{ata Crkva

NOVO IME ZA REPUBLIKA MAKEDONIJA?

Makedonija i Grcija na najvisoko nivo pregovaraat za takanare~eniot paket {to Grcija & go ponudi na Makedonija za re{avawe na sporot za imeto na na{ata dr`ava. Iako ve}e podolg period stignuvaat uveruvawata od politi~kite eliti na dvete zemji deka odnosite se vo nagorna linija, sudej}i po najavite {to ve}e dve-tri nedeli stigaat od Atina, kako i izjavi na funkcioneri ili novinski reakcii, golemi se {ansite celiot spor definitivno da se vrati na startnata pozicija, ili poto~no na terenot na Evropskata unija.

Spored gr~kiot vesnik "Katimerini" klu~nite pregovori treba da se odr`at za vreme na balkanskiot samit na 22 i 23 fevruari vo Skopje na koj }e prisustvuva i gr~kiot premier Kostas Simitis. Pokraj fino spakuvanite zakani za nekakvi pre~ki vo asociraweto na Makedonija vo EU i NATO, po razni kanali vo Makedonija stignuvaat paralelno i "velikodu{ni poraki" za ekonomska, politi~ka i voena pomo{, a kako {to se doznava neoficijalno, i nekolku formuli za ime na dr`avata, od ve}e populiziranoto "Severna Makedonija", "Nova Makedonija", ponovoto "Dr`ava Makedonija", pa do ve}e videniot recept za crkvata - ustavnoto ime za po doma, a prifatlivoto za Grcija vo me|unarodnata komunikacija.

Spored "Katimerini", Atina voop{to ne saka da razgovara za dve imiwa, a ne go "igra" i predlogot Republika Makedonija - Skopje, koj edna{ pomina niz sobraniska procedura. Papandreu, pak, zboruva za "ime {to }e go koristi Makedonija (ne Grcija) " i tvrdi deka toa vsu{nost i ne e pra{awe na imeto, tuku na dobra volja da se postigne re{enie.

Minatata nedela ministerot za nadvore{ni raboti, Sr|an Kerim, tvrde{e deka od Grcija nema nikakva ponuda vo "paket" za re{avawe na problemot so imeto i so crkvata i deka povrzuvaweto na dvete raboti e samo plod na ne~ija fantazija ili sklonost kon konstrukcii. Imeto na R. Makedonija e Republika Makedonija i toa nema da se menuva, izjavi Kerim, minatata nedela. Toj kategoro~no tvrde{e deka "nema nikakvi imiwa, ni{to ne se licitira, tuku samo se bara konstrukcija {to }e ovozmo`i re{enie". Me|utoa, se baraat komponenti za re{enie, a ne ime, veli Kerim. Denovive Sr|an Kerim najavuva kompromis okolu "komponentite za re{enieto, a ne komponentite za imeto", {to zaedno sozdava vpe~atok deka na ovoj plan ima mnogu pritisoci, a opcijata treba naskoro da se iskristalizira.

Ona {to mo`e Makedonija da go iskoristi e da otpo~ne akcija vo Svetskata organizacija i preku telata na ON da bara legitimirawe na nejzinoto ime, povikuvaj}i se na neispolnuvawe na celite na Rezolucijata od 1993 godina. Preku generalniot sekretar, Generalnoto sobranie i eventualno Sovetot za bezbednost Makedonija mo`e da se obide da dovede do toa ON da bara soodvetno mislewe od Me|unarodniot Sud za pravda vo Hag vo vrska so razlikata, smeta ekspertot po me|unarodno pravo, Sa{o Georgievski.

Gr~kiot predlog za promena na imeto na Republika Makedonija vo Severna Makedonija e neprifatliv i za politi~kite partii na Albancite vo Makedonija, tvrdi vesnikot "Fakti," spored izjavite na visoki albanski funkcioneri.

OHRIDSKA ARHIEPISKOPIJA I MPC

Ostrite obvinuvawa {to vo izminatite desetina dena bea upateni na adresa na makedonskiot crkoven vrv deka dal soglasnost MPC da go prifati gr~kiot predlog, odnosno da se imenuva kako Ohridsko - makedonska crkva, seriozno gi zagri`uvaat ~lenovite na Sinodot bidej}i, kako {to velat, toa sozdava nepotrebni tenzii vo javnosta i {tetno se odrazuva vrz ugledot na na{ata crkva.

[to se odnesuva do ponatamo{niot tek na razgovorite, mitropolitot Petar smeta deka tie vo momentov zavisat od na~inot na koj Srpskata crkva }e go prifati baraweto na MPC, za nejzinata avtokefalnost da re{ava Carigradskata patrijar{ija. MPC pobarala od srpskiot i od vselenskiot patrijarh re{avaweto na postojniot problem od Belgrad da se prefrli vo Istanbul. Arhijereite na MPC potsetuvaat deka predlogot na na{ata crkva da ima privremeno dvojno ime - Ohridska arhiepiskopija za gr~kite crkvi i MPC za vnatre{na upotreba i za komunikacija so drugite crkvi koi nemaat problem so nejzinoto ime, ne e ni{to novo i deka vo javnosta za ova se pi{uvalo pred edna godina. Toga{, kako i sega, glaven akcent be{e staven na obidot da se definiraat pozitivnite i negativnite posledici od eventualnoto prifa}awe na dvojnoto ime.

TEMELI ZA [TULOVIOT UNIVERZITET

"So prviot privaten univerzitet vo Makedonija, Albancite kone~no }e go ostvarat svoeto pravo na visoko obrazovanie na maj~in jazik, a etni~kite zaednici u{te edna{ }e ja stavat na ispit me|usebnata doverba".

So ovie zborovi premierot Georgievski na 11 fevruari ovaa godina go postavi kamen-temelnikot na [tuloviot kolex, koj vo po~etokot na oktomvri treba da po~ne so realizacija na svojata obrazovna dejnost na albanski, angliski i makedonski jazik. Na sve~enosta vo Tetovo prisustvuva{e i visokiot komesar za nacionalni malcinstva na OBSE, Maks van der [tul, po kogo instutucijata go dobi svoeto neoficijalno ime.

Podgotvila : @aklina MITEVSKA