VERATA NA[A RISJANSKA

Sretenie Gospodovo

"O^ITE MOI GO VIDOA SPASENIETO TVOE"

Pi{uva: axika @ivanka FILIPOVSKA

  • "Raduj se, blagodatna Bogorodice Devo, za{to od tebe izgrea Sonceto na pravdata - Hristos na{iot Bog, koj gi prosveti onie {to bea vo mrakot"
  • "Sega go otpu{ta{ svojot sluga vo mir, Vladiko, spored zborovite tvoi; Za{to o~ite moi go vidoa spasenieto tvoe {to si go podgotvil pred liceto na site narodi"

Svetata crkva sekoga{ &  se voshituvala na Presveta Bogorodica kako na najvozvi{en i najdostoen plod na ~ove~kata istorija, kako na naj~ist plod, ~ija devstvenost ne bila naru{ena so ra|aweto na bo`jiot sin, Gospod Isus Hristos i zatoa bilo i ostanuva nejzinoto maj~instvo, ostanuva nejzinata krvna vrska so Isus Hristos, nejzinata vrska so neboto i so zemjata - so ~ove{tvoto za negovoto spasenie. Praznikot Sretenie Gospodovo, praznikot na sretnuvawe na ~ovekot so Boga, so izvorot na `ivotot, stana eden od najradosnite i najomileni kaj nas. Se praznuva na 15 fevruari po nov, ili vtori fevruari po star kalendar, a vo spomen na eden va`en nastan pred okolu 2000 godini, na edna va`na sredba na Gospod Isus Hristos i Presveta Bogorodica so nabo`niot starec Sveti Simeon i Sveta Proro~ica Ana, vo Erusalimskiot hram. Bo`jata Majka so pravedniot Josif, ~etirieset dena po ra|aweto na mladenecot Isus, go donele vo Erusalimskiot hram, za da go izvr{at obi~ajot spored zakonot Gospodov: "Go donesoa vo Erusalim... za da go pretstavat pred Gospoda, kako {to e napi{ano vo Zakonot Gospodov deka sekoe ma{ko dete, koe prvo }e ja otvori utrobata, da se posveti na Gospoda, i da se prinese `rtva..." (Sveti evangelist Luka). Preku nego Pre~ista Deva ja donela dolgoo~ekuvanata bo`ja svetlost, bo`jiot odgovor na o~ekuvaweto ~ove~ko. Zatoa vo troparot se pee: "Raduj se, blagodatna Bogorodice Devo, za{to od tebe izgrea Sonceto na pravdata - Hristos na{iot Bog, koj gi prosveti onie {to bea vo mrakot".

PRVOSVE[TENIKOT ZAHARIE

Tatkoto na Sveti Jovan Krstitel, Sveti Zaharie, ja stavil Deva Marija vo Hramot na mestoto za devojki. Taa za~nala bez ma`, go rodila izvorot na ~istotata i se razbira deka ostanala ~ista i nemalo potreba da dojde vo Hramot za da se pro~isti, no toa go storila za da poka`e pred svetot deka e pokorna na Zakonot. So Bogodeteto Hristos vo race, priklonuvaj}i gi kolenata pred Boga, go predala na Boga, so zborovite: "Preve~ni O~e... ete go prvorodeniot plod na utrobata moja, za~nat od mene, so Duhot tvoj sveti i roden od mene na neiska`an na~in, kako {to ti edinstven znae{. Primi go od mene Sinot tvoj, kogo ti go prinesuvam, da napravi{ so nego i so mene, kako ti e tebe voljata, i so negovoto telo i krv, koi gi zede od mene, da go otkupi{ ~ove~kiot rod".

Potoa go dala Hrista vo racete na prvosve{tenikot Zaharie, {to zna~elo kako da go prenela vo racete na samiot Bog. Vo Hramot do{ol i nabo`niot starec Sveti Simeon, koj preku Svetiot Duh bil izvesten deka nema da vidi smrt dodeka ne go vidi Spasitelot Isus Hristos. Toj zabele`al deka od Presveta Bogorodica zra~i neobi~na svetlost. Dr`ej}i go Hristos vo svoite stari treperlivi race, so blagodarnost kon Boga rekol: "Sega go otpu{ta{ svojot sluga vo mir, Vladiko, spored zborovite tvoi; Za{to o~ite moi go vidoa spasenieto tvoe {to si go podgotvil pred liceto na site narodi" (Sveto evangelie po Luka). Ovaa pesna niz vekovite i denes prodol`uva da se pee vo Svetata crkva.

BOG E QUBOV

Sveti Simeon se sretnal so ~etiriesetdnevnoto Bogodete Hristos i go dr`el vo svoite race veteniot i dolgo o~ekuvaniot Bog. So toa, kako da ja gu{kal samata smisla na `ivotot i, kako {to pi{uva protojerej A. [meman, "celiot negov `ivot stanal edna postojana podgotovka za radosnoto sretnuvawe so Hristos...". Zatoa vo del od troparot se veli:

"Veseli se i ti, star~e praveden, za{to si go primil vo pregratkite osloboditelot na na{ite du{i, koj ni daruva voskresenie". Sveti Simeon gi blagoslovil, a na Presveta Deva Marija &  prorekol deka nejzinata du{a }e bide probodena so me~ "za da se otkrijat mislite na mnogu srca" (Sveto evangelie po Luka). Prorekol za golemata bolka na sostradanieto koga stoela pod Krstot na svojot raspnat sin. Vo Hramot bila i proro~icata Ana, }erkata Fanuilova, od Asirovoto koleno, vdovica na okolu 84 godini, koja Bog ja udostoil da pristapi kon Hrista, po~nala da go slavi Gospoda i da im objavuva na lu|eto vo Erusalim deka toj e o~ekuvaniot Spasitel. Sretenie Gospodovo e najva`noto sretnuvawe na ~ove~kata du{a so qubovta (a Bog e qubov), so Onoj koj ni go dal `ivotot i voljata, za toj svoj `ivot da go preobrazime vo ~ekawe na sretenieto so Gospod.