|
ISTORIJA Istorijata ne e samo minato MAKEDONCITE I SEDUMTE SVETSKI ^UDA Pi{uva: Aleksandar DONSKI
M alku koj vo svetot nema slu{nato za poznatite Sedum svetski ~uda na anti~kiot svet. Ona {to, me|utoa, e malku potencirano vo na{ata i vo svetskata javnost e odgovorot na pra{aweto: imaat li Makedoncite nekakva vrska so izgradbata i egzistiraweto barem na nekoi od Sedumte svetski ~uda? Od edna strana site ovie ~uda nastanale vo antikata, a od druga strana znaeme deka Makedoncite bile eden od najpoznatite i najslavni narodi vo ovoj istoriski period. I ne samo toa. Makedoncite dolgo vreme vladeele so oblastite vo koi egzistirale site Sedum svetski ~uda. Zatoa, na prv pogled, po malku za~uduva faktot {to vo golem del od napisite za ovie svetski ~uda re~isi nikade ne se spomnati Makedoncite, iako }e vidime deka tie odigrale zna~ajna neposredna ili posredna uloga vo nastanokot i egzistiraweto na nekoi od niv. No, ako se ima predvid dnevnata politika, instruirana od {ovinizmot na na{ite ju`ni sosedi, ~ija primarna cel e krieweto na vistinata za anti~kite Makedonci, preku nivno "pogr~uvawe", so cel dene{na Grcija da go opravda svoeto vladeewe vrz golem del od Makedonija, toga{ ovie raboti stanuvaat pojasni. Sepak, vistinata i vremeto se na na{a strana. Edna kniga ili samo eden dobar napis, koj izobiluva so fakti, e dovolen vo o~ite na objektivnata me|unarodna javnost da pobie stotici knigi so fal{livi ili ednostrani podatoci za istata tema. Sekako deka uslov za toa e ovie fakti da se forsiraat pred me|unarodnata javnost, preku nivni prevodi na poznatite svetski jazici, po {to nema da izostanat ni rezultatite vo na{a polza. Pritoa ne smeeme da zaboravime deka vo svoeto {irewe na antimakedonskata propaganda Grcija (kako organizirana dr`ava) e nad vek i polovina pred nas, no vremeto i vistinata se na na{a strana i poleka, no sigurno, istoriskata vistina }e si dojde na svoe mesto vo o~ite na me|unarodnata javnost.No, da se vratime na Sedumte svetski ~uda. Najnapred da se potsetime na site niv. Vo spisokot na Sedumte svetski ~uda od antikata spa|aat: svetilnikot vo Aleksandrija, piramidite vo Egipet, hramot na Artemida vo Efes, kolosot od Rodos, vise~kite gradini vo Vavilon, mavzolejot vo Halikarnas i statuata na Zevs vo Olimpija. Site Sedum svetski ~uda pretstavuvale monumentalni arhitektonski dela izgradeni vo slava na religijata, mitologijata i umetnosta. So isklu~ok na piramidite, nitu edno od ostanatite svetski ~uda denes ne e so~uvano. SVETILNIKOT VO ALEKSANDRIJA Pridonesot na Makedoncite kon Sedumte svetski ~uda }e go po~neme so svetilnikot od Aleksandarija. Ova poradi faktot {to svetilnikot vo Aleksandrija pretstavuval ~isto makedonsko svetsko ~udo! Imeno, ovoj svetilnik bil izgraden vo tretiot vek pred Hrista vo makedonsko-egipetskiot grad Aleksandrija, vo koj vo toa vreme, dominantno naselenie bile Makedoncite. Za da go objasnime ova podobro najnapred predlagam da se potsetime nakratko na nastanite vo i okolu vremeto koga bil izgraden svetilnikot vo Aleksandrija. Po smrtta na Aleksandar Makedonski poznato e deka ogromnata Makedonska Imperija brgu se raspadnala na nekolku dr`avi. No, Makedoncite i natamu ostanale da vladeat so nekoi od niv. Taka, na primer, Makedoncite ostanale da vladeat so Egipet, ~ija teritorija bila organizirana kako samostojna dr`ava. Na ~elo na ovaa dr`ava zastanal Aleksandroviot general Makedonecot Ptolemej Lagov. Toj ja osnoval makedonskata dinastija Ptolemei, ~ii pripadnici (naslednici na Ptolemej Lagov) ostanale da vladeat so Egipet u{te re~isi trista godini po smrtta na Aleksandar Makedonski. Za makedonskoto etni~ko poteklo na Ptolemeite pi{uvaat pove}e anti~ki i sovremeni istori~ari. Taka, na primer, najpoznatiot evrejski anti~ki istori~ar Josif Flavij (prv vek po Hrista), kralevite od dinastijata na Ptolemeite, sosema jasno gi narekuva "Makedonci" ( Flavius against Apion...II, 5).Makedonskoto etni~ko poteklo na Ptolemeite go spomenuva i ranohristijanskiot pisatel Irinej. Del od negovoto tvore{tvo go prenesuva poznatiot ranohristijanski istori~ar Evsevie Kesariski (okolu 260 - 340 god.). Pi{uvaj}i za sozdavaweto na bibliotekata vo Aleksandrija i Irinej go spomenuva makedonskoto poteklo na Ptolemeite. Ovde ~itame: "U{te pred Rimjanite da ja vospostavat svojata imperija, vo vremeto koga Makedoncite s# u{te ja dr`ea Azija, Ptolemej-sinot na Lag, posakal da ja zbogati bibliotekata {to toj ja napravi vo Aleksandrija so vredni knigi od site lu|e..." ( Eusebius of Caesarea: Church History, Book V, Chapter 8, The Statements of Irenaeus in regard to the Divine Scriptures).MAKEDONCITE - VLADETELI NA EGIPET Makedonskoto etni~ko poteklo na Ptolemeite e sosema dobro poznat podatok, {to e zastapen i vo site sovremeni seriozni izdanija. Kako eden od brojnite primeri za ova, }e ja poso~ime mo`ebi svetski najpoznatata amerikanska CD op{ta enciklopedija Microsoft Encarta (USA, 1998; naslov Ptolemaic Dynasty), vo koja ~itame:"Dinastijata na Ptolemeite pretstavuva makedonsko semejstvo koe vladeelo so Egipet za vreme na helenisti~kiot period, od smrtta na Aleksandar Veliki vo 323 godina pred Hrista, pa s# do vremeto koga Egipet stanal rimska provincija vo 30 godina pred Hrista... Iako ne bile so egipetsko poteklo, Ptolemeite se pridr`uvale kon pove}e egipetski tradicionalni obi~ai. Isto kako {to pravel i Aleksandar, taka i tie se pretstavuvale sebesi na javnite spomenici vo egipetski stil i obleki... Sepak, vo nivnata vojska dominirale gr~kite i makedonskite dol`nosnici... Poslednata i sigurno najslavna vladetelka od Ptolemeite bila Kleopatra, koja nezavisno vladeela, prvo so poddr{kata od Julie Cezar, a podocna i od Marko Antonie..." Kako {to se gleda od ovoj izvadok (pi{uvan vo sklad so istoriskata vistina), najslavnata egipetska kralica na site vremiwa Kleopatra VII bila ~ista Makedonka! Vo prethodnite trudovi ve}e navedovme citati od gr~kiot anti~ki istori~ar Plutarh, koj pi{uva deka maj~iniot jazik na Kleopatra i na ostanatite Ptolemei bil makedonskiot jazik i deka taa vo svoeto najblisko okru`uvawe bila ~uvana od stra`ari Makedonci, kako i deka edno od svoite deca go oblekuvala vo makedonska nosija. Isto taka navedovme i brojni poznati sovremeni istori~ari, koi go potenciraat makedonskoto etni~ko poteklo na Kleopatra VII, pa na seto ova nema povtorno da se zadr`uvame.Ve}e pi{uvavme i deka makedonskoto etni~ko poteklo na Ptolemeite e spomnato i na oficijalnata veb-stranica na Internet, postavena od egipetskata Vlada (konkretno od Ministerstvoto za turizam na Egipet), kade vo kratkiot osvrt kon istorijata na Egipet, Ptolemeite se nare~eni kako "makedonska dinastija" ( Alexander the Great, Macedonian Dinasty,http://interoz.com/egypt/macdyn01.htm).(Prodol`uva) |
|