ZABELE[KI KON INTERVJUTO SO G. RALEV

Po~ituvani,

Postojanata misija na Svetskiot makedonski kongres pri Sovetot na Evropa vo Strazbur (ponatamu PM na SMK pri SE) izrazuva za~udenost i `alewe za iznesenite insinuacii od gospodinot Vladimir Ralev vo delot od intervjuto koj se odnesuva na Svetskiot Makedonski Kongres. Posebno za~uduva povodot i motivot vrz koj g-dinot Vladimir Ralev gi bazira izjavite vo koi na najbrutalen na~in go osuduva postoeweto na postojanite misii na Svetskiot makedonski kongres vo Wujork, @eneva i Strazbur i rabotata na istite.

PM na SMK pri SE izjavata na g. Ralev ja smeta za stra{na kleveta i dezinformacija upatena protiv SMK i makedonskiot narod, a voedno i krajno nedoli~na izjava za eden diplomat i ekselencija, sudej}i po toa {to gorespomenatiot gospodin e po~esen konzul na Republika Makedonija vo Konfederacijata [vajcarija. Imeno, na Osmoto generalno sobranie na SMK odr`ano na 7 avgust 1999 godina vo Skopje, Republika Makedonija, e donesena Odluka za pristapuvawe na Svetskiot makedonski kongres vo polnopravno ~lenstvo so konsultativen status vo Sovetot na Evropa koja e potpi{ana od pretsedatelot na SMK i od mene kako pretstavnik pred ovaa institucija. Istata Odluka e objavena vo Slu`ben vesnik na SMK i vedna{ po ratifikacijata (potpi{uvaweto) na ovaa odluka e otpo~nata procedurata za ~lenstvo vo telata na oddelot za nevladini organizacii pri Sovetot na Evropa vo Strazbur, Republika Francija.

PM na SMK pri SE vo Strazbur upati posebna nota do pretsedatelot na SMK, g. Todor Petrov, na slednoto generalno sobranie na SMK da bide poni{tena odlukata od 9 avgust 1997 godina za imenuvawe na po~esen pretsedatel i istata da bide izzemena zaradi adolescentnosta na g. Vladimir Ralev po procesot na semakedonskoto obedinuvawe. Isto taka, posebna nota PM na SMK pri SE upati i do Ministerstvoto za nadvore{ni raboti na Republika Makedonija za preispituvawe na ovlastuvawata na diplomatskiot kor na RM vo stranstvo na relacijata vlada - nevladini organizacii i vo ~ija funkcija treba da se smetaat vakvite i sli~ni izjavi protiv edinstvenata svetska makedonska asocijacija na Makedoncite.

DRUGA LOKACIJA ZA [TULOVIOT UNIVERZITET!

Vedna{ da naglasam deka nemam ni{to protiv izgradbata na takov kolex, no ne mo`am da bidam miren koga slu{am deka kolexot }e se gradi na imotot na najstaroto i najorganizirano sredno zemjodelsko u~ili{te vo Makedonija, koe po~nalo so rabota vo dale~nata 1928 godina.

Ova u~ili{te od po~etokot do denes go zavr{ile pove}e generacii zemjodelski stru~waci, koi zazemale i denes zazemaat vidni mesta vo na{ata dr`ava, me|u koi ima 28 doktori na zemjodelski nauki i profesori na zemjodelski fakulteti, golem broj magistri, pove}e ministri i ambasadori, direktori na zemjodelski kombinati i rakovodni mesta vo zemjodelskoto proizvodstvo.

Za srednoto zemjodelsko u~ili{te "Mo{a Pijade" mo`am mnogu da pi{uvam, zatoa {to tuka go zavr{iv srednoto obrazovanie, potoa 10 godini bev profesor vo toa u~ili{te, odredeno vreme bev i v.d. direktor, a od 1980 godina do moeto penzionirawe kako samostoen sovetnik vo Republi~kiot pedago{ki zavod, bev odgovoren za zemjodelskite i veterinarni u~ili{te vo Makedonija. Zatoa sum povikan da ka`am deka za postoewe sredno zemjodelsko u~ili{te spored postojnite normativi za nastavni sredstva i pomagala, neophodno e raspolagawe so sopstvena ekonomija od najmalku 30-40 hektari zemjodelski povr{ini, kravarski, sviwarski, `ivinarski i drugi farmi i soodvetna zemjodelska mehanizacija koi ova u~ili{te gi poseduva.

Ova u~ili{te raspolaga so 30 hektari obrabotliva povr{ina, kravarska farma so 120 kravi, sviwarska farma so 250 sviwi, farma za tov na nad 200 juniwa i kompletna mehanizacija, {to ovozmo`i reverifikacija na ova u~ili{te od strana na Komisija na Ministerstvoto za obrazovanie vo koja u~estvuvav vo svojstvo na ~len na Komisijata.

Mo`am slobodno da ka`am deka u~ili{nata ekonomija na "Mo{a Pijade" e najdobra i najkompletna ne samo vo Republika Makedonija, tuku i na teritorijata na porane{na Jugoslavija i po{iroko na Balkanot i slu`e{e kako primer i model, pri {to ja posetuvaa mnogu profesori i u~enici od drugi u~ili{ta odr`uvaj}i pritoa i sredbi zaradi crpewe na iskustva i nivna primena vo sopstvenite u~ili{ta.

Ova u~ili{te slu`elo i slu`i kako primer za razvojot na zemjodelstvoto vo polo{kiot region i po{iroko, taka {to sekojdnevno go posetuvaat individualni zemjodelci interesiraj}i se za primenata na sovremenite agrotehni~iki merki.

Ako razgovarate so postari zemjodelci, }e vi ka`at deka prvite sovremeni rasi na kowi, kravi, ovci, sviwi, zajaci kako i prvite sovremeni vidovi i sorti na ovo{ki, poledelski i gradinarski kulturi se zemeni ili videni vo ova u~ili{te.

Zatoa ova u~ili{te pretstavuva rasadnik na kadri i primer za sovremeno nagledno zemjodelsko proizvodstvo.

Poradi site ovie prednosti i resursi ova u~ili{te e vlezeno vo programata FARE koja pretpo~ita i dava prednost na naglednata i prakti~na nastava.

Gospodinot [tul sigurno znae kolkavi zemjodelski povr{ini imaat zemjodelskite u~ili{ta vo negovata zemja (najmalku 100 hektari) i zatoa treba da go prefrli "svojot" kolex na druga lokacija.

U{te bi sakal da naglasam deka povr{inite so zemjodelskoto u~ili{te bile neplodni (pesoklivo ~akalesti i suvi) poznati od starite tetov~ani kako "kqukevo" koi so makotrpna rabota na u~enicite i vrabotenite, so primena na sovremeni agrotehni~ki merki po dolgi godini ovie povr{ini se oblagorodeni i na niv sega se postignuvaat rekordni prinosi. Na ovie povr{ini se vr{at opiti od strana na zemjodelskiot fakultet od Skopje i od pove}e instituti.

Da go istaknam i toa deka vo razvienite zapadni zemji ne mo`e ni da se zamisli razgraduvawe i uni{tuvawe na vakvo kapitalno bogatstvo, za da se gradi ne{to {to mo`e da se locira na drugo mesto. Vo nekoi zemji zakonot za zemjodelsko u~ili{te dosledno se po~ituva i so primena na strogi odredbi za eden dekar obrabotlivo zemji{te upotrebeno za drugi potrebi se revitaliziraat dva dekari neplodno zemji{te.

Vo interes na za~uvuvawe na ovoj u~ili{ten centar, ~ija sudbina e povrzana so integralnosta na sovremena teoretska i prakti~na nastava, predlagam da se iznajde druga popovolna lokacija za {to veruvam deka svoj pridones }e dadat i drugi kompetentni li~nosti koi go poznavaat srednoto Zemjodelsko u~ili{te "Mo{a Pijade" vo Tetovo.

RAZLI^NI AR[INI ZA ^OVEKOVI PRAVA

Prisutnite bea razo~arani od izjavata na g. Metju Nimic dadena pri posetata na Republika Makedonija vo Skopje, koga izjavi deka stavovite na dvete strani vo procesot za razre{uvawe na imenuvaweto na na{ata dr`ava Republika Makedonija se pribli`uvaat, no pritoa, na na{a `al, izrazi i mislewe deka procesot na re{avaweto mo`e da trae duri i 100 godini.

Nie, ~lenovite na Forumot, kako i celiot makedonski narod, ne se soglasuvame so odolgovlekuvaweto na re{enieto na problemot, zlonamerno izmislen i sozdaden od na{iot ju`en sosed Republika Grcija, s# so cel da se zabo{oti vistinata za postoeweto na Makedoncite, osobeno postoeweto na Makedonci vo Egejskiot del na Makedonija, sega integralen del na Republika Grcija.

Forumot potsetuva deka za navodno nepostojniot makedonski narod Grcija be{e zadol`ena od Ligata na narodite da obezbedi obrazovanie na maj~in jazik na Makedoncite vo anektiraniot makedonski del vo Grcija. Taka, Grcija 1925 godina izdade ABECEDAR na makedonski jazik so latinsko pismo - akt so koj go prizna postoeweto na Makedoncite. Za `al Abecedarot nabrgu be{e povle~en od gr~kata vlast, odnosno istiot ne be{e upotreben za svojata namena.

Forumot smeta deka s# dodeka ne se re{i smisleno nametnatiot problem so imeto na na{ata dr`ava Republika Makedonija dotoga{ nie Makedoncite rodeni i po poteklo od toj del na Makedonija }e imame problemi od sekakov vid.

^lenovite na Forumot se pra{uvaat veruva li g. Metju Nimic deka nie }e `iveeme u{te 100 godini za da mo`eme da gi koristime me|unarodno garantiranite ~ovekovi i gra|anski prava.

Sepak, ~lenstvoto na Forumot, a veruvame i makedonskiot narod nezavisno kade `ivee, veruva deka g. Metju Nimic poenergi~no }e se zalo`i za razre{uvawe na ovoj za nas Makedoncite smisleno i zlonamerno nametnat problem.

DVOJNIKOT NA QUB^O

Sega{niot Qub~o Georgievski, aktuelen premier edinstveno mo`e da se sporedi so Slobodan Milo{evi}. Zo{to? I dvajcata se udiraa i se udiraat vo gradi navodno zagri`eni za opstanokot na makedonstvoto, odnosno srpstvoto. I dvajcata osven al~nost, li~no profiterstvo, rasproda`ba na dr`avnite interesi, diktatorstvo, razvivawe na kriminalot so osiroma{uvawe na narodot, nemaa i nemaat druga cel. I ne mo`e da se ka`e deka Qup~o Georgievski e ~ovek koj izlegol od Bardovci, bez nekoja luda caka vo glavata? ^ovekot predlaga predvremeni izbori, toga{ koga ve}e treba da se odr`at, a toa {to go predlaga nekoj mesec porano, potrebno e onie {to }e dojdat na vlast da mu gi prostat grevovite: kriminal, anarhija, grabe`i, rasproda`ba na nacionalnite i dr`avnite interesi i ~ovekot kako negoviot dvojnik.

^ovekot, kako negoviot dvojnik Milo{evi}, slobodno da si {eta bez tro{ka sovest (ako voop{to i ima) idi pa re~i deka ~ovekot ne e pameten. Edinstvena razlika me|u Milo{evi} i Qup~o e vo opqa~kanite pari od raznorazni provizii, rasproda`bi, privatizacii, organiziran i neorganiziran kriminal.

Sum ~ula deka bogatstvoto, parite udiraat vo glava. O~igledno deka Qup~o Georgivski ostanal na noze, koga predlaga prostuvawe na grevovite. Samo se pra{uvam dali ima nekoj takvo polnomo{no. Sigurna sum deka ni Gospod ni |avolot nemaat takvo ne{to!

Ete, i jas i moeto semejstvo, i na{ite sosedi i najgolemiot del od gra|anite na RM glasavme za promeni. Gospod i |avolot neka ne n# slu{aat pove}e, ako slednite se isti.

PISMO DO MINISTERKATA ZA KULTURA, G-|A GANKA SAMOILOVSKA-CVETANOVA

Po~ituvana Gospo|o,

Po primenoto izvestuvawe od Va{a strana za nefinansirawe na rabotno mesto na zdru`enija na gra|ani i fondacii po navedeniot zakon Ve izvestuvame deke nie ne spa|ame nitu vo zdru`enija na gra|ani, nitu sme fondacija, tuku pred s# teatar, kulturen centar "Skrb i uteha", osnovan po privatna inicijativa koj se doka`al so svojata rabota (14 premieri, 5 izdadeni knigi, sociolo{ko -teatarski istra`uvawa, organizatori sme na teatarskite "Denonosii-Minu Ugrinovska", kultnite tribini "Makedoncite od drevnina do deneska", koavtori sme na tri dokumentarno-igrani filma so MTV, prevodi na teatarska literatura, i posle seto toa, na pragot na svojata 10-godi{na rabota dobivme status na buxetska instistucija koga od strana na Ministerstvoto za kultura go dobivme edinstvenoto rabotno mesto vo septemvri 1997-ma. Sli~en proces na razvoj, no mnogu pobrz zaradi svojata politi~ka pripadnost ima{e i "Teatar za deca i mladinci", koj e vlezen vo nacionalnata programa. Nie sme edinstven poetski teatar vo Makedonija, edinstven teatar koj ima svoj kodeks i koj e kulturno-obrazovna institucija od nau~no-istra`uva~ni tip .

So ogled na toa deka sme edinstven profesionalen teatar so eden vraboten, komu mu se ukinuva rabotno mesto, i deka postoime 13 godini i deka na 13 maj 2001 slavime sto godini od osnovaweto na prviot makedonski teatar "Skrb i uteha" od strana na Vojdan Pop Georgiev ^ernodrinski, a nie go vozobnovivme vo 1988 godina, i so toj nepromislen gest n# stavate vo neramnopraven odnos so ostanatite teatri, n# vra}ate vo prangite na amaterizmot, Ve molime da ja preispitate svojata odluka i za nas da ne re{avate vo paket na zdru`enija i fondacii kade {to ne pripa|ame, tuku da n# stavite vo rangot na ostanatite makedonski teatri, bidej}i nie sozdavame kultura i ne trguvame so nea.

"Skrb i uteha" zaradi svojata makedonska nacionalna opredelba pretrpel kupi{ta cenzura i potisnuvawa. Mislime deka e dojdeno vremeto da dobieme rehabilitacija, barem vo odnosot so Ministerstvoto za kultura. Da ni go ostavite rabotnoto mesto i da n# spoite so nekoj prostor kako MKC ili KIC za da & bideme polezni na makedonskata nacionalna kultura.