KULTURA

Vaska Ilieva, `iva legenda

"ZLATNO GRLO" - LEK ZA MAKEDONSKATA DU[A

Pi{uva: Mileva LAZOVA

  • I pokraj nezadovolstvoto i patrijarhalnoto vospituvawe od strana na ma`ot mi, jas sobrav hrabrost i zapeav. Se se}avam deka toa mi be{e prviot javen nastap na koj gi ispeav pesnite "Niko meanxiko" i "[to imala k'smet Stamena", veli Vaska Ilieva
  • Sekade i sekoga{ bila srde~no i toplo pre~ekuvana osobeno od na{ite iselenici koi sekoga{ bile `elni da gi slu{nat nejzinite patriotski, pe~albarski i `alni pesni za koi taa veli deka & se "pri srce". So pesnite koi trognuvaat do solzi, gospo|a Ilieva stana ambasador me|u na{ite vo svetot

Eden od doajenite na makedonskata narodna pesna, Vaska Ilieva, ve}e pedeset godini svoite pesni gi prenesuva so ~uvstvo i gi vsaduva vo srcata na site Makedonci {irum svetot. Site soni{ta i site porivi od mali noze ja upatuvale na pesnata i samo na nea, onakva kakva {to ja peele samo nejzinite vo semejstvoto - tradicionalna, izvorna i milozvu~na. Nejziniot "zlaten" glas koj ne se zaborava, najdirektno, duhovno i emocionalno gi preto~uva vo nas tie inserti od na{eto minato, makotrpno bitisuvawe i ve~nata glad za sre}a i sloboda.

Iako se pominati 50 decenii od denot koga taa zapo~na da pee (sekoga{ vo `ivo), sepak kaj nea `elbata za pesna s# u{te ne zgasnuva. Veli "}e peam s# dodeka sum `iva".

TRNOVIT PAT

Vaska Ilieva e rodena vo 1923 godina vo Bo{wa~ko maalo, sega{en ^air. Iako nejzinoto semejstvo se borelo so nema{tijata, sepak vo nivniot dom muzikata bila sekoga{ prisutna. Nejziniot tatko, Todor Bo{kov e "vinovnikot" koj ja vturna Vaska vo svetot na narodnata pesna.

Tatko mi be{e inicijator jas da po~nam da pejam, veli Vaska Ilieva. Za vreme na okupacijata koga vojuvavme so Bugarite i Germancite, tatko mi ne mi dozvoluva{e da peam. No po vojnata, toj, gledaj}i n# pod kakvi uslovi `iveeme jas i ma`ot mi, koj be{e bolen od tuberkoloza, mi predlo`i da se vrabotam vo "Tanec" kako pea~. I pokraj nezadovolstvoto i patrijarhalnoto vospituvawe od strana na ma`ot mi, jas sobrav hrabrost i zapeav. Se se}avam deka toa mi be{e prviot javen nastap na koj gi ispeav pesnite "Niko meanxiko" i "[to imala k'smet Stamena". Ottoga{ nadminuvaj}i gi tremata i predrasudite zapo~na mojata peja~ka kariera. Sledea turnei zaedno so "Tanec" niz Makedonija i porane{na Jugoslavija. Vo 1952 godina ja realiziravme prvata turneja nadvor od Jugoslavija, vo Grcija. Vo Atina peev makedonski pesni i za prvpat si go slu{nav glasot na radio, dodeka vo Solun ne ni dozvolija da odr`ime koncert, iako golem broj Makedonci od Egejska Makedonija ~ekaa so golema `elba da nastapime.

Poradi nedorazbirawata so odgovornite vo "Tanec", Vaska Ilieva nao|a novo vrabotuvawe i toa vo Radio Skopje kade {to ima otpeano bezbroj pesni i sekoga{ vo `ivo. Doka`uvaj}i se so prekrasniot glas nadvor od Makedonija, cenej}i gi nejzinite kvaliteti & ponudile da bide ~len vo Zdru`enieto na slobodni umetnici vo Belgrad. So belgradskiot ansambl rabotela 10 godini i so negova pomo{ se vivna na vrvot na popularnosta.

MUZI^KI AMBASADOR

Nejzinoto ime i nejziniot glas se pro~ule na site strani na svetot. Sekade i sekoga{ bila srde~no i toplo pre~ekuvana osobeno od na{ite iselenici koi sekoga{ bile `elni da gi slu{nat nejzinite patriotski, pe~albarski i `alni pesni za koi taa veli deka & se "pri srce". So pesnite koi trognuvaat do solzi, gospo|a Ilieva stana ambasador me|u na{ite vo svetot. Peej}i gi makedonskite narodni pesni, tetka Vaska gi pomina skoro site strani na svetot. [esnaeset pati bila vo Amerika i Kanada, 11 pati vo Avstralija, 4 pati vo Rusija, Germanija, [vajcarija, Anglija, Holandija. So nejzinata upornost i hrabrost uspea da gi otpee poznatite patriotski pesni "Zemjo makedonska", "Koga padnal Jane", "Na 4 maj Goce zagina" duri i vo Egejska i vo Pirinska Makedonija.

Del od zaslu`enite nagradi

Vaska Ilieva so najdragata nagrada - plaketata od Organizacijata "Obedineti Makedonci", Toronto, 1987 godina

Iako nema{e javna reklama za moeto doa|awe, sepak be{e prepolna salata so na{i Makedonci koi bea `elni da slu{nat pesna za nivnata rodna zemja, a dodeka peev mojot glas se sleva{e so nivnite treperlivi glasovi, veli Vaska Ilieva.

Neodamna gostuva{e i vo Mala Prespa, Albanija, kade bila pre~ekana so golemo dobrodojde, a od licata na Makedoncite se ~itala golema radost.

(NE) KVALITET

Jas peam 50 godini, 35 godini za MRTV, a nikoga{ ne sum povikana da u~estvuvam na Novogodi{na programa, razo~arano veli Tetka Vaska. Vo posledno vreme mnogu peja~i koi imaat kvalitetni glasovi se zapostaveni, dodeka na vrvot se onie koi imaat dlabok xeb. Sega koj ima pari, mo`e da snimi kaseta. Samo edno mo`am da ka`am, site tie koi so sila gi forsiraat nema da uspeat. Nivniot uspeh e kratok. Mo`at i da dobijat nagrada, no denes nagradata ne e merilo za kvalitet. Narodot gleda i slu{a i znae {to e ubavo i vredno, a dokolku ve bara i po 50 godini peja~ka kariera toga{ se potvrduva va{iot kvalitet.

Sekako e bolno cel svet da ve bara i da vi dava mnogubrojni priznanija, dodeka vo rodnata zemja za koja 50 godini peete da bidete zapostavena i da ve smetaat za peja~ od vtor red. Za `al, tetka Vaska tokmu taka se ~uvstvuva.



Vaska Ilieva ima nad 150 nejzini pesni so tekst i muzika, "Makedonijo zemjo rodna na{a", "Jano Janke Kumanovke", "Vrati se milo libe" i mnogu drugi. Treba da se istakne i toa deka taa bila i e neumoren traga~ na narodni umotvorbi na koi im dala melodija. Site diskografski ku}i koi postoeja za vreme na biv{a Jugoslavija ne & davale mir na gospo|a Vaska. Za niv ima snimeno golem broj plo~i i kaseti, no za `al so osamostojuvaweto na Makedonija, vo rodnata zemja postoi samo edna kaseta snimena so nejzinoto ime i glas. Isto taka ima snimeno tri kaseti vo Avstralija, potoa i vo Amerika, a vo Makedonija, duri sega po dolgo vreme blagodarenie na Qup~o Jakomovski, kone~no se snimi edno CD.


Dokaz za nejzinata uspe{na kariera se mnogubrojnite nagradi od cel svet. Najgolema radost & pri~inuva plaketata od Organizacijata "Obedineti Makedonci" dobiena po povod nejziniot nastap na tradicionalniot Ilindenski piknik vo Toronto-Kanada vo 1987 godina, potoa nagradata "13 Noemvri", a neodamna ja dobi nagradata za `ivotno delo, no bez posveta, {to ne samo za Vaska Ilieva, tuku i na sekoj ~ovek bi pretstavuvalo navreda i razo~aruvawe.