ISTORIJA

VELIKANI: Po povod 129 - godi{ninata od ra|aweto na Goce Del~ev

ZNAME I PATOKAZ NA GENERACIITE

Pi{uva: Anita DIMOVA

  • Goce Del~ev kako ro`ba na svojata epoha se izdigna nad svoite sovremenici, go krena makedonskiot rob od vekovniot son i go povede kon samobitnite revolucionerni pati{ta na nacionalnoto i socijalnoto osloboduvawe

Na 4 fevruari se navr{ija 129 godini od ra|aweto na Goce Del~ev - apostol i organizator na makedonskoto revolucionerno osloboditelno dvi`ewe od krajot na XIX i po~etokot na XX vek, u~itel, vojvoda, najzna~aen rakovoditel na VMRO, glaven inspektor na ~etite na organizacijata i na revolucionernite okruzi. Negoviot `ivopis be{e tesno povrzan so `ivotot na makedonskiot narod koj nacionalno i socijalno potisnat gi bara{e pati{tata i nasokite za osloboduvawe od vekovnoto osmanlisko ropstvo i sozdavawe na sopstvena makedonska dr`ava.

Goce Del~ev poteknuva od Kuku{, od mnogu~ednoto makedonsko patriotsko semejstvo na Nikola i Sultana Del~evi koe dalo pove}e vidni revolucioneri. Osnovno u~ili{te zavr{il vo rodniot Kuku{. [koluvaweto go prodol`il vo Solunskata egzarhiska gimnazija. Vo 1891 godina stanal u~enik na Voenoto u~ili{te vo Sofija. Vo 1894 godina Goce dobil svidetelstvo deka go zavr{il trigodi{niot kurs na u~ili{teto, no bez pravo na oficerski ~in. Potoa se vratil vo tatkovinata.

Esenta 1894 godina se vrabotil kako u~itel vo Novo Selo - [tipsko kade ve}e rabotel Dame Gruev, ~len na CK na TMORO. Naskoro i Goce vlegol vo redovite na Organizacijata vklu~uvaj}i se aktivno vo pro{iruvaweto na organizacionata mre`a vo okolnite gradovi i sela. Na site mesta kade {to imal mo`nosti da stigne sozdaval zdravi i cvrsti bazi, osnoval tajni kanali i pograni~ni punktovi za prenesuvawe oru`je, municija i literatura. Pri ~estite obikolki na tie mesta toj nasekade osnoval mesni komiteti i go za~lenuval naselenieto vo redovite na Organizacijata. U~itelstvuval vo [tip i vo Bansko (Razlo{ko) kade {to se zanimaval i so revolucionerna dejnost. Vo letnite raspusti gi obikoluval: Veles, Solun, Kuku{, Dojran, Strumica, Radovi{, so okolnite sela. U~estvuval na Solunskiot kongres na VMRO (1896) i zaedno so \or~e Petrov go izrabotil Nacrt-ustavot i Nacrt-pravilnikot na Organizacijata. Toga{ vlegol vo CK na TMORO. Ottoga{ do 1901 godina Goce Del~ev bil zadgrani~en pretstavnik na VMRO vo Sofija. Nemu mu bila doverena organizacijata na ~etni~kiot institut, a taa dol`nost uspe{no ja izvr{uva za vreme na negovite ~esti obikolki niz Makedonija. Vo letoto 1897 godina gi obikolil: Ko~ansko, [tipsko, Radovi{ko, Strumi~ko, a potoa Sersko, Pirinsko, Odrinsko i drugi mesta. Pod negovo neposredno rakovodstvo ~etite pri okoliskite i selskite komiteti se omasovile na pove}e mesta vo Makedonija.

Vo po~etokot na 1903 godina Goce so svojata ~eta gi obikolil Sersko i Strumi~ko. Vo april 1903 godina dopatuval vo Solun so cel da go razubedi Dame Gruev za da se promeni re{enieto za predvremeno krevawe vostanie vo Makedonija. Ne uspevaj}i vo svojata namera se vra}a nazad za da u~estvuva na Serskiot okru`en kongres. Na 4 maj se slu~il nastanot kaj Banica kade Goce Del~ev zaginuva. Postojat pove}e verzii za negovoto zaginuvawe izneseni od neposredni svedoci na ovaa tragedija.

Li~nosta na Goce Del~ev dlaboko se vre`ala vo svesta na makedonskiot narod. Retko koja li~nost od periodot na na{eto nacionalno-osloboditelno dvi`ewe taka impresivno zavladeala so du{ata, doverbata, renometo i avtoritetot na makedonskiot narod. Goce Del~ev go povede toj narod kon patot na slobodata, mu vlea verba vo sebe, vo sopstvenite sili.