VERATA NA[A RISJANSKA

Slavnite svetiteli Sveti Vasilij Veliki, Sveti Grigorij Bogoslov, Sveti Jovan Zlatoust

"NIE SME EDNO VO BOGA"

Pi{uva: axika @ivanka FILIPOVSKA

  • "Nie sme edno vo Boga, kako {to gleda{ i ni{to nema vo nas protivre~no, nitu ima me|u nas prv, ni vtor"
  • Celta na nivnata propoved, prenesena vo celiot svet, e da go poka`at patot kon duhovnoto sovr{enstvo na ~ovekot za da mo`e da se soedini se nebesno i zemno pod edna glava - vo Hrista

30.1/12.2. e zaedni~ki den, zaedni~ki praznik na Sveti Vasilij Veliki, Sveti Grigorij Bogoslov, Sveti Jovan Zlatoust, najpoznatite vselenski erarsi. Praznikot e vostanoven vo 11 vek, za vreme na carot Aleksej Komnen. Koj od ovie trojca e najgolem, koj e poslaven, se pra{uvale lu|eto vo minatoto. Toga{ ovie svetiteli, vo neiska`liva slava i ubavina mu se javile na Evhaitskiot episkop Jovan i mu rekle: "Nie sme edno vo Boga, kako {to gleda{ i ni{to nema vo nas protivre~no, nitu ima me|u nas prv, ni vtor" (monah Tadij, 1984 g.). Mu ostavile poraka na episkopot da im posveti edna zaedni~ka bogoslu`ba i da se odredi den za nivno slavewe. Ottoga{ ovoj den bil odreden za nivno zaedni~ko slavewe. "Tri najgolemi svetiteli na trisolne~noto Bo`estvo ja prosvetija vselenata so la~ite na bo`estvenite dogmati" (se veli vo troparot). Celta na nivnata propoved, prenesena vo celiot svet, e da go poka`at patot kon duhovnoto sovr{enstvo na ~ovekot za da mo`e da se soedini se nebesno i zemno pod edna glava - vo Hrista.

PODVI@NI^KI DELA

Sveti Vasilij Veliki, arhiepiskop na Kesarija, zaslu`eno se vika veliki zaradi revnosta vo verata, golemiot bogoslovski um, mnogubrojnite bogoslovski podvi`ni~ki, apologetski, kanonski dela {to gi ostavil vo nasledstvo na Svetata crkva. Roden e vo maloaziskata oblast Pont, vo Neo Kesarija vo 330 godina. Ja izu~il filozofijata, astronomijata, retorikata i se usovr{il vo naukata. Uspe{no upravuval so crkvata kako episkop vo Kesarija kapadokiska skoro 10 g. Napi{al knigi protiv eretizmot, vo odbrana na pravoslavnata vera. Po~inal na prvi januari 379, izgovaraj}i gi zborovite: "Vo tvoite race go predavam duhot moj".

Sveti Grigorij Bogoslov, arhiepiskop carigradski, "golemoto i ~udesno svetilo na pravoslavnata crkva", e roden vo Kapadokija, vo gradot Nazijanz. Gi izu~il svetskite nauki vo poznatite {koli na toa vreme vo Kesarija kapadokiska, Kesarija palestinska i vo Atina. Zaradi mnogubrojnite bogoslovski dela {to gi napi{al i nenadminlivata dlabo~ina na negoviot golem um e nare~en Bogoslov. Osobeno e zna~ajno negovoto delo "beseda za Sveta Troica". Vodel borba protiv arijanstvoto i pi{uval protiv ereticite Makedonij, Apolinarij i carot Julijan Otstapnik. Vo 381 g. na Soborot za negoviot izbor vo arhiepiskop izjavil: "Ne mo`at da n# li{at od Boga onie koi nas ne li{at od prestolot". Go ispu{til svojot duh na 25.01 po star kalendar vo 389 g. Bil pogreban vo rodnoto mesto. Negovite ~esni mo{ti carot Konstantin Porfirogenit gi prenel vo crkvata "Sveti Apostoli" vo Carigrad.

MEDOUSTIOT SVETITEL

Sveti Jovan Zlatoust, Carigradski patrijarh, e roden vo Antiohija vo 354 godina. Kako monah strogo se podvizuval. Kako patrijarh, {est godini uspe{no upravuval so crkvata. Izvr{il tolkuvawe na Svetoto pismo. Ostavil dragoceni besedi, napi{al liturgija nare~ena Zlatoustova. Dobil od neboto duhoven blagoslov, se proslavil so mudrosta, so silata na zborovite i e nare~en Zlatoust (Medoust). Ja izobli~il caricata Evdoksija koja go ispratila vo progonstvo tri godini kade mnogu stradal. Svojot zemen pat go zavr{il progonet na Krstovden na 14.10/27.10 407 godina vo Koman, Ermenija. "Slava na Boga za s#", bile negovite posledni zborovi. Negovite sveti mo{ti vo 438 g. bile preneseni vo Carigrad vo crkvata "Svetite apostoli". Neka se veli~at niz site vekovi.