ZNA^EWETO NA VINOTO KAJ MAKEDONCITE OD NOVIOT VEK

Taka, na primer, vo nekoi makedonski narodni pesni vinoto slu`i kako sredstvo za zabava na mladite mom~iwa. Takov e slu~ajot so makedonskata narodna pesna, vo koja se pee:

Vo nekoi pesni vinoto slu`i kako uteha na mladite Makedonci, koi ne mo`ele da se pomirat so vekovnite ropstva na nivnata zemja. Takov e slu~ajot so pesnata, vo koja mladiot junak veli deka negovata du{a e "polna so jadovi", isto kako {to e ~a{ata, {to stoi pred nego, polna so crveno vino:

Vo prodol`enie na pesnata sinot bara od svojata majka vino za da se "opie", poradi makite {to gi ima, no taa go sovetuva da ja zeme pu{kata, da pojde vo planinata i da im se pridru`i na borcite za sloboda.

Postoi makedonska narodna pesna vo koja duri i ubavinata na devojkata (Dafina) e sporedena so "vino crveno". Ova e u{te eden dokaz za stepenot na obo`avaweto na vinoto od strana na Makedoncite.

Postojat makedonski narodni pesni vo koi vinoto duri ima i dominantna uloga vo sodr`inata na tekstot. ]e spomneme edna kratka makedonska humoristi~na narodna pesna posvetena na preteranoto konzumirawe na vino od strana na ma`ite vo edno semejstvo. Tie bile tolku opsednati so konzumiraweto na ubavoto makedonsko vino, {to duri si gi prodale i volovite (vo toa vreme va`ni i skapi doma{ni `ivotni za rabota) za da mo`at da pijat {to pove}e vino:

Da go ka`eme i toa deka vo makedonskite narodni pesni za vinoto sekoga{ se pee deka toa bilo pieno kako neme{ano vino, isto onaka kako {to go piele i anti~kite Makedonci. Brojni se i makedonskite narodni pesni vo koi se spomenuva ~uvaweto na "bo~vi vino" vo makedonskite semejstva od minatoto.

Koga sme kaj humoristi~nite elementi vo makedonskata duhovna kultura povrzani so vinoto, da go ka`eme i toa deka denes vo isto~niot del na Republika Makedonija postoi oblast, koja ima, po malku, neobi~no ime. Toa e oblasta "Pijanec", koja go dobila svoeto ime poradi toa {to vo nea lu|eto vo 19 vek (a sekako i pred toa) masovno se zanimavale so lozarstvo i so proizvodstvo na vino i rakija, koi potoa i gi konzumirale. Ova rezultiralo so neobi~noto ime na nivnata oblast.

Vinoto se spomnuva i vo brojni makedonski narodni prikazni, legendi, predanija i drugi elementi od makedonskiot folklor. Postoi makedonska narodna legenda posvetena za nastanokot na vinoto. Nejziniot tekst e poln so mudrost, na migovi protkaen i so humoristi~ni elementi. Naslovot na legendata e "Dedo Noe ja prona{ol lozata", a nejzinata sodr`ina e slednata:

Vinoto, osven za naslada, Makedoncite vo poslednive vekovi go koristele i kako va`en element vo svoite narodni obredi i obi~ai. Site zapi{uva~i na makedonski narodni tvorbi, koi dejstvuvale vo Makedonija vo 19 i vo po~etokot na 20 vek, go spomnale vinoto kako neizbe`en segment na oddelni narodni obredi i obi~ai.

Bosanskiot folklorist Stefan Verkovi} vo sredinata na 19 vek dolgo vreme prestojuval vo Makedonija kade zapi{al golem broj makedonski narodni obredi i obi~ai. Vo svojot opis na svadbenite obi~ai od makedonskite gradovi Serez i Nevrokop, Stefan Verkovi} pi{uva deka na denot na svadbata mlado`enecot, koga odi vo domot na nevestata, nejzinata majka pred nego donesuva banica, koja toj e dol`en da ja prese~e i da isturi vino vrz nea. Potoa, od natopenite so vino par~iwa, toj dava edno par~e na nevestata. Ovoj obi~aj ima anti~komakedonski elementi. (Verkovi}, "Makedonski narodni umotvorbi 5", Makedonska kniga, Skopje, 1985, str. 143).

Vinoto duri i denes ima va`na uloga vo svadbenite obi~ai vo Makedonija.

U{te za vreme na veridbata vo nekoi kraevi na Makedonija, za vreme na veselbata, prstenite na mladite se stavaat vo dlaboka ~inija vo koja se sipuva crveno vino. Pritoa prstenite se "me{aat", a roditelite na idnite mlado`enci ja dr`at ~inijata so obete race. Potoa sekoj od roditelite na idnite mlado`enci pie po tri goltki vino od ~inijata. Toa e znak deka nivnite deca se "vereni", po {to se zaka`uva denot na svadbata.

Podocna, koga doa|a vremeto na svadbata, vo re~isi site kraevi od Makedonija, nekolku dena pred glavnata svadbena ceremonija, roditelite na nevestata ispra}aat edna postara `ena kaj roditelite na mlado`enecot, koja odi kaj niv doma za da gi "pokani" na svadba. Pritoa `enata so sebe nosi {i{e polno so vino, na koe ima zavitkano {amiv~e. Na vrvot od {i{eto ima "zabodeno" jabolko, vo koe se stavaat metalni pari.

Interesen e obredot i za vreme na samata svadbena sve~enost. Koga mlado`enecot doa|a vo domot na nevestata, nejzinite rodnini simboli~no ja "krijat" nevestata vo edna od sobite. Pred vratata na taa soba stojat nejzinite mladi rodnini, na koi mlado`enecot e dol`en da im dade pari za da go "pu{tat" vnatre kaj nevestata. Koga vleguva kaj nea, me|u drugoto, dol`en e da se napie tri goltki crveno vino, a istoto go pravi i nevestata, kako i site koi vleguvaat so nego vo nejzinata soba.

Vinoto igra uloga duri i vo pogrebnite obi~ai kaj Makedoncite. Vo nekoi kraevi na Makedonija, vedna{ po smrtta, mrtovecot se prema~kuva so vino. Ova mo`ebi izgleda morbidno, no ovoj podatok go spomnavme za da uka`eme povtorno na va`nosta {to Makedoncite mu ja pridavaat na vinoto duri i vo vakvi situacii.

Vinoto na{lo svoj odraz i vo makedonskite narodni obredi povrzani so pravoslavnite hristijanski praznici. ]e go spomneme pravoslavniot praznik Badnik, koj se slavi ve~erta na {esti januari sekoja godina (eden den pred pravoslavniot Bo`ik). Ovoj praznik se slavi vo intimna semejna atmosfera. Se organizira sve~ena ve~era na koja prisustvuvaat pobliskite ~lenovi od semejstvoto. Na sredinata od trpezata se postavuva zelnik, a vrz nego se stava kravaj~e (meseno lep~e). Vo kravaj~eto prethodno se stava mala metalna pari~ka. Najstariot ~len od semejstvoto go kr{i kravaj~eto na podednakvi delovi i im go deli na prisutnite od trpezata. Onoj vo ~ie par~e }e se najde pari~kata, se smeta deka taa godina }e ima najmnogu sre}a. Interesno e toa {to po nejzinoto "nao|awe" pari~kata se stava vo ~a{a crveno vino od koja site ~lenovi na trpezata se dol`ni da se napijat po malku.

Sli~na vakva ceremonija se pravi i na pravoslavnata Nova godina, koja vo Makedonija se slavi na 13 januari (Za opisite na site ovie obredi podetalno kaj A. Donski: Folklornoto bogatstvo na [tip, DNU[, [tip, 1989).

Vo Makedonija postoi i pravoslaven praznik, {to e posveten na lozarstvoto. Toa e praznikot Sveti Tripun, koj se slavi na 14 fevruari sekoja godina. Na ovoj den ma`ite, koi imaat svoi lozja, se sobiraat i odat da gi "zakrojuvaat" (simboli~no potse~uvaat del od lozite). Toa se pravi vo prisustvo na sve{teni lica od Makedonskata pravoslavna crkva, {to zna~i deka i Pravoslavnata crkva mu posvetuva soodvetno vnimanie na lozarstvoto vo Makedonija. Po "zakrojuvaweto" (simboli~noto potse~uvawe na lozite), se pravi op{ta veselba, na koja se pie vino i se peat pesni.

Vo su{tina istoto ova se slu~uvalo i kaj anti~kite Makedonci (sekako vo drugi uslovi i vo drugi okolnosti), za koi rekovme deka imale svoj bog (za{titnik) na vinoto.

Vinoto vo Makedonija se koristi i vo receptite na oddelni makedonski tradicionalni jadewa i specijaliteti.

Da zaklu~ime deka vinoto i navistina pretstavuva neraskinliv segment od mnogu sferi vo `ivotot na Makedoncite.

Denes koga go pieme prekrasnoto makedonsko vino, slobodno mo`eme da si zamislime deka go pieme istoto ona vino so koe svoevremeno se nasladuvale niza slavni li~nosti od svetskata istorija, kakvi {to bile: Aleksandar i Filip Makedonski i ostanatite anti~komakedonski carevi; poznatiot makedonski filozof Aristotel (koj mu bil u~itel na Aleksandar Makedonski i koj po tatko bil Makedonec); vizantiskiot car Justinijan (koj bil roden blizu Skopje, dene{niot glaven grad na Republika Makedonija); vizantiskiot car Roman ^etvrti Diogen (koj poteknuval od severnite kraevi na Makedonija); vizantiskata carica Teodora (koja isto taka bila Makedonka); svetite bra}a i seza{titnici na Evropa Kiril i Metodija (koi ja sozdale glagolicata i koi poteknuvale od najgolemiot makedonski grad - Solun); sveti Kliment Ohridski (Makedonec koj ja sozdal azbukata kirilica) i mnogu drugi poznati li~nosti Makedonci. So makedonskoto vino verojatno se nasladuval i svetiot apostol Pavle za vreme na svoite ~etiri poseti na Makedonija vo prviot vek po Hrista, koga preku ovaa zemja, po~nal da go {iri hristijanstvoto vo Evropa. So prekrasnoto makedonsko vino se nasladuvale i apostolite Sveti Andrej, Sveti Petar, Sveti Matej, potoa svetiot evangelist Jovan i site ostanati hristijanski velikani koi svoevremeno prestojuvale vo Makedonija. Makedonskoto vino go piele i golem broj drugi poznati i nepoznati li~nosti, koi poteknuvale ili prestojuvale vo son~evata zemja Makedonija.

Vinoto {to te~elo niz venite na site ovie slavni li~nosti i denes se proizveduva vo Makedonija!