ZABELE[KI OD SMK KON INTERVJUTO NA G.RALEV

Po~ituvani,

Vo soglasnost so ustavno zagarantiranoto pravo na odgovor i odredbite od Zakonot za informirawe, Ve molime da go objavite sledniot odgovor na intervjuto so Vladimir Ralev, objaven vo nedelnikot "Makedonsko sonce" broj 344 od 26 januari 2001 godina na stranicite 14, 15, 16 i 17.

Svetskiot makedonski kongres izrazuva iznenaduvawe i krajno razo~aruvawe od intervjuto na Vladimir Ralev vo nedelnikot "Makedonsko sonce", broj 344, od 26 januari 2001 godina, vo delot koj se odnesuva na Svetskiot makedonski kongres, zatoa {to izjavite na Ralev se polni so lagi, kleveti i zlonamerni insinuacii. Povodot i motivite za takvite zlonamerni konstrukcii i nevistini mo`e da mu bidat poznati samo na avtorot.

Prvo, vo svetot postoi eden i edinstven Svetski makedonski kongres. Toj proces e celosno apsolviran i izjavite na Ralev za postoewe na dva svetski makedonski kongresa se ~ista laga!

Obedinuvaweto me|u Svetskiot makedonski kongres so sedi{te vo Makedonija i Svetskiot makedonski kongres so sedi{te vo [vajcarija e minato svr{eno vreme, a obvinuvawata na Ralev za postoewe na dva svetski makedonski kongresa se dnevna politika i ni{to pove}e od toa, vo trend so aktuelnite kodo{ewa vo dr`avata po povod prislu{kuvaweto na telefonite.

Imeno, na osmi avgust 1997 godina, vo Skopje, pretsedatelot na Svetskiot makedonski kongres so sedi{te vo Republika Makedonija, Todor Petrov, i koordinatorot na Svetskiot makedonski kongres so sedi{te vo Konfederacijata [vajcarija, Vlado Ralev, potpi{aa zaedni~ka Izjava za obedinuvawe vo edinstven Svetski makedonski kongres.

Vo soglasnost so to~kata 14 od ovaa Izjava, spored koja{to "Izjavata vleguva vo sila so nejzinoto potpi{uvawe i usvojuvawe na Pettoto jubilejno generalno sobranie na Svetskiot makedonski kongres na devetti avgust 1997 godina vo Gostivar i na Generalnoto sobranie na Svetskiot makedonski kongres so sedi{te vo @eneva, [vajcarija, za {to }e se razmenat instrumenti za ratifikafcija", Svetskiot makedonski kongres so sedi{te vo Republika Makedonija ovaa Izjava ednoglasno ja ratifikuva{e na Pettoto jubilejno generalno sobranie odr`ano na devetti avgust 1997 godina vo Gostivar, Republika Makedonija, a Svetskiot makedonski kongres so sedi{te vo [vajcarija ovaa Izjava ednoglasno ja ratifikuva{e na sostanokot na trojcata ~elnici na `enevskiot Svetski makedonski kongres, Kal~o Magdeski, Mi{ko Vasovski i Vladimir Ralev na 14 oktomvri 1997 godina vo Detroit, Soedinetite Amerikanski Dr`avi.

Razmenata na odlukite za ratifikacija na Izjavata za obedinuvawe vo edinstven Svetski makedonski kongres e izvr{ena na 25 oktomvri 1997 godina vo Derendingen, [vajcarija, na Pretsedatelstvo na Svetskiot makedonski kongres za Evropa i Sovetot na Zaednicata na makedonskite dru{tva vo [vajcarija.

So razmenata na odlukite za ratifikacija na Izjavata za obedinuvawe vo edinstven Svetski makedonski kongres e zavr{eno obedinuvaweto vo edinstven Svetski makedonski kongres, so {to formalno-pravno i istoriski e zatvoreno pra{aweto za postoeweto na dva svetski makedonski kongresa.

Ne stanuva zbor za nikakov obid za manipulacija na javnosta so instrumentite za obedinuvawe na dvata kongresa. Mo`ebi postoi zaboravenost kaj Ralev, imaj}i gi predvid negovite godini. Nitu pak pokanata za potpi{uvawe na Izjavata za po~esen pretsedatel na SMK poteknuva od 2000 godina, kako {to tvrdi Ralev, tuku vo 1997 godina, koja se povtoruva sekoja godina (Prilog: Izjavata za obedinuvawe vo edinstven Svetski makedonski kongres).

Za kakvi spektakuli so generalnite sobranija na SMK zboruva Ralev, koga po rasko{ i pari tie se nula vo odnos na konvenciite na MPO vo SAD, na koi Ralev e po~est gostin, otkolku na SMK. Koi rezolucii na tie konvencii se realizirani, za {to go obvinuva SMK deka donel nad stotina rezolucii, od koi dosega niedna ne e implementirana, poradi toa {to se nerealni? A, {to e isto taka, laga! (Prilog: delumna lista na realizirani aktivnosti na SMK)

Kone~no, od 25 oktomvri 1997 godina vo svetot postoi samo eden i edinstven Svetski makedonski kongres!

Inaku, imeto na Svetskiot makedonski kongres e za{titeno vo Zavodot za industriska sopstvenost na Republika Makedonija, a taksite za steknuvawe i odr`uvawe na pravoto na `ig za prvite deset godini vo iznos od 43.000,00 denari i za tro{oci za objavuvawe na podatocite za priznato pravo na `ig vo slu`benoto glasilo na Zavodot za za{tita na industriskata sopstvenst na Makedonija vo iznos od 28.725,00 denari, ili vkupno 2.300,00 germanski marki gi plati tokmu samiot, za {to SMK i toga{ i sega izrazuva blagodarnost, no tokmu zaradi toa izjavite na Ralev vo inkriminiranoto intervju v~udoneviduvaat. Na toj na~in, imeto na Svetskiot makedonski kongres e za{titeno od sekakvi manipulacii, zloupotrebi za paralelni organizacii i zabludi na javnosta.

No, zatoa, pak, sekoja natamo{na zloupotreba na imeto Svetski makedonski konrges od kogo bilo pretstavuva krivi~no delo, za {to SMK }e podnese prijava do nadle`nite organi.

Gospodinot Ralev dobiva{e redovno pismeni informacii za aktivnostite na Svetskiot makedonski kongres na negoviot doma{en faks, i zatoa za~uduva navodnata neinformiranost za aktivnostite na SMK. Zaslu`uva vnimanie, me|utoa, dostavenoto pismo do SMK na 31 juli 1999 godina, {to dovolno zboruva za nerazbirlivosta na sega{noto reagirawe, a vo koe, me|u drugoto, se veli:

"Dragi Todore,

Ti blagodaram na pokanata (za u~estvo na Osmoto i Devetto generalno sobranie na SMK vo 1999 godina - n.z.) i na ~esta (ponuda za prifa}awe na finkcijata po~esen pretsedatel na SMK - n.z.)

Praktikata vo poslednite godini, poka`a deka i Ti i jas si gubime vreme i pari.

Po moe mislewe na na{iot narod mu e potreben Kongres, no bidej}i se raboti za na{i lu|e vo dijasporata, toj Kongres treba da bide so sedi{te nadvor od Makedonija, finansiran i rakovoden od lu|eto koi `iveat vo dijasporata i vo Makedonija i koi imaat svoj Liaison Office (Kancelarija za vrski - n.z.). Jas probav toa da go napravam, no bidej}i ostanav sam da go finansiram dignav race od seto toa.

]e dojdam vo septemvri ako sme `ivi i zdravi, }e te pobaram, te za ovie raboti ako si zainteresiran }e napravime podolg muabet.

Za Makedonija e sekako golema {teta {to tebe ne te anga`iraat vo administracijata, kade mo`e definitivno da pridonese{ daleku pove}e za nas vo dijasporata, otkolku da se zanimava{ so kongresi. Jas vo taa smisla razgovarav so Martin i toj mi re~e deka }e te povika na razgovor, no izgleda na niv pameten ~ovek i patriot ne im e potreben.

Primi gi moite srde~ni pozdravi. Vlado Ralev, s.r.".

I u{te nekolku takvi pisma so sli~na sodr`ina.

Seto ostanato sega i koga bilo, e samo {pekulacija i dezinformacija. Ako Ralev zboruva za SMK vo @eneva, toga{ pove}e od sigurno e deka zboruva vo prvo lice ednina!

Ralev e proglasen za po~esen pretsedatel na Svetskiot makedonski kongres na Pettoto jubilejno generalno sobranie na SMK odr`ano 1997 godina vo Gostivar, so zabele{ka deka odlukata }e stane polnova`na koga }e bide prifatena od samiot Ralev. Dosega takva izjava toj nema dadeno, nitu za toa pismeno n# izvestil, iako ponudata e otvorena i bez ograni~uvawe, nezavisno od razlikite vo pogledite koi se evidentni. No, tokmu zatoa, Svetskiot makedonski kongres e neformalen svetski Parlament na Makedoncite od site delovi na Makedonija vo celiot svet. SMK ne oktroira apsolutni vistini i ne gi monopolizira istite ili makedonstvoto.

Vtoro, Svetskiot makedonski kongres voop{to ne e privatna institucija na Todor Petrov. Todor Petrov e samo pretsedatel na SMK.

Treto, SMK ne e formiran 1991, tuku 1990 godina vo Gevgelija. Preregistracija na SMK e izvr{ena na 30 april 1999 godina vo Osnovniot sud Skopje I Skopje kako me|unarodna nevladina organizacija, a se vodi vo registarot na stranski organizacii so sedi{te vo Republika Makedonija.

^etvrto, SMK nikoga{ ne e zloupotreben za li~na afirmacija na negoviot pretsedatel Todor Petrov, zatoa {to vo SMK mo`e da ~lenuva sekoj Makedonec nezavisno od negovata partiska pripadnost, versko uveruvawe, socijalno poteklo, op{testvena polo`ba i dr`avjanstvo koe go poseduva. Grev e da ne se veruva deka tokmu Todor Petrov, kako nezavisen pratenik, pridonese za ogromna afirmacija na SMK vo Makedonija i me|u Makedoncite vo svetot. Todor Petrov e edinstven Makedonec koj kako pretsedatel na SMK gi posetil vo oficijalna poseta re~isi site makedonski organizacii i crkovni op{tini vo Avstralija, SAD, Kanada, Evropa, Albanija, Bugarija, SR Jugoslavija i Grcija.

Petto, SMK, nitu pak pretsedatelot Petrov, nikoga{ ne pobarale sredstva od Zaednicata na makedonskite dru{tva vo [vajcarija. No, pobarale od Vladimir Ralev i dobile, {to zaslu`uva-blagodarnost.

[esto, Zaednicata na makedonskite dru{tva vo [vajcarija e legitimen ~len na SMK so odluka na Sobranieto na Zaednicata. Toa {to SMK na Ralev ne uspea nikoga{ da ja pridobie Zaednicata na makedonskite dru{tva vo [vajcarija kade {to i samiot `ivee e pra{awe za koe treba da razmisli samiot Ralev. Ili, poto~no, koj vo dijasporata ostana so Ralev i dali toa ne{to ne zboruva za samiot nego? Ne treba da se zaboravi deka Ralev be{e po~esen konzul na Makedonija vo [vajcarija imenuvan od Vladata na Republika Makedonija.

Sedmo, vo SMK se ~lenovi makedonski organizacii i dru{tva od [vajcarija, SR Germanija, Holandija, Avstralija, SAD, Kanada, Albanija, Bugarija, SR Jugoslavija, ostvarena e sorabotka so Makedonskiot sojuz vo [vedska, imenuvani se koordinatori za vrski vo Slovenija, SR Jugoslavija, Albanija, Bugarija, Avstralija, Ju`na Afrika, formirana e Kancelarija za vrski vo Melburn, Sidnej, SAD, Wu Xersi i Toronto, Kanada. Nebulozi i lagi se tvrdewata na Ralev deka SMK nema infrastruktura vo dijasporata. To~no e deka SMK nema sopstveni fizi~ki kancelarii, me|utoa, delovnite prostorii na ~lenkite na SMK se prakti~no kancelarii i na SMK.

Osmo, najgolemiot broj rezolucii na SMK se realizirani. Se razbira, generalnite sobranija ne slu`at za realizacija na donesenite rezolucii za ~ie ostvaruvawe se nadle`ni, pred s#, dr`avnite institucii i me|unarodnite organizacii. Celta na tie sredbi e tokmu toa, da se afirmira i postojano zboruva za ostvaruvawe na neotu|ivite ~ovekovi i gra|anski prava i slobodi na Makedoncite, vo soglasnost so me|unarodnoto pravo i univerzalnite ~ovekovi i gra|anski prava i slobodi. Za nadle`nite tie barawa da gi prifatat i realiziraat.

Devetto, SMK ima misii pri OON vo Wujork, OON vo @eneva i Sovetot na Evropa vo Strazbur. [ef na Misijata na SMK pri OON vo Wujork s# u{te formalno e Nestor Oginar, {ef na Misijata na SMK pri OON vo @eneva e Daniel Melvil, a {ef na Misijata na SMK pri Sovetot na Evropa vo Strazbur e Goce Durtanoski. Notorna laga e da se tvrdi deka SMK nema svoi pretstavnici vo ovie me|unarodni organizacii.

Desetto, SMK ima podneseno prijava za ~lenstvo vo OON vo Wujork na 18 januari 1993 godina. Prijavata e vo procedura, a duri minatata godina Ministerstvoto za nadvore{ni raboti na Makedonija go ovlasti ambasadorot na Makedonija pri OON vo Wujork, ambasadorot Naste ^aloski, da pobara a`urirawe vo procesiraweto na Prijavata na SMK za ~lenstvo vo OON. Vo vrska so prijavata na SMK za ~lenstvo vo OON vo Wujork, delegacija na SMK, predvodena od pretsedatelot Petrov, tripati gi poseti OON vo 1997, 1999 i 2000 godina. Treba da se ima na um deka zaradi birokratski manipulacii, koi se mo`ni, na primer, samo po prijavata za `ig na imeto SMK vo Zavodot za za{tita na industriskata sopstvenost na Makedonija od 31 januari 1994 godina, Zavodot re{enie za za{tita na imeto SMK izdade duri na sedmi maj 1998 godina. Nezavisno od voljata i upornosta na SMK.

Edinaesetto, SMK nikoga{ i nikade nema dadeno izjavi za kompozitno ime na Makedonija ili za toa negovi pretstavnici imaat pregovarano so premierot na Makedonija, zaradi {to izjavite na Ralev deka SMK se zalagal za kompozitno ime podgotvuvaj}i ja javnosta za {ok so promenata na imeto, gi smetame za ~ista laga i kleveta! SMK, naprotiv, e edinstvena nevladina organizacija koja permanentno ispra}a barawa za zavr{uvawe na pregovorite za imeto na Makedonija vo OON i vospostavuvawe na nejzinoto edinstveno ime Makedonija vo site me|unarodni organizacii, so mo`nost za eventualna upotreba samo na ustavnata referenca Republika. Vo vrska so imeto na Makedonija, delegacija na SMK, predvodena od pretsedatelot Petrov, ostvari sredba so posrednikot na OON vo makedonsko-gr~kite pregovori, Metju Nimic, vo januari 2000 godina vo negovata Kancelarija vo Wujork i ovaa godina vo januari za vreme na posetata na Metju Nimic vo Skopje. Edinstveno SMK dosega ima isprateno barawe za imeto na Makedonija, so stru~no mislewe na d-r Igor Janev, do site misii vo OON vo januari 2000, april 2000 za vreme na Mileniumskiot forum vo Generalnoto sobranie na OON i dekemvri 2000 za Me|unarodniot den za ~ovekovi prava, kako i vo januari 2001 godina. Potvrda za toa e pokrenatata inicijativa za parlamentarna procedura na Deklaracijata za imeto na Makedonija so 10.000 potpisi.

Dvanaesetto, Koga Ralev zboruva "Nie", i od taa pozicija obvinuva, neka nabroi nekoj vo ~ie ime toa go zboruva? Koj stoi zad nego, koga samiot potvrduva deka "nivniot ili negoviot SMK" bil odamna vo miruvawe? [to dovolno zboruva za, za nas s# u{te, nerazbirlivite promeni vo negoviot karakter so intervjuto vo "Makedonsko sonce" od 26 januari 2001 godina. Sekoja ~est za donaciite na Ralev vo Makedonija. No, toa ne mu dava pravo na diktat, site smetaj}i gi za nedostojni.

Svetskiot makedonski kongres izrazuva iznenaduvawe i razo~aruvawe od vakvoto neprimerno odnesuvawe na Ralev, od samo nemu poznati pri~ini, osobeno zaradi faktot {to vo intervjuto gi napadna i MPC, i SDSM, i VMRO-DPMNE, i pozicijata, i opozicijata, i Vladata, i Sobranieto, drugite gi obvini za politika, a celi ~etiri stranici zboruva samo za politika, za na krajot da se zapra{a dali voop{to Makedonija mo`e da opstane kako dr`ava?

SMK otvoreno pra{uva dali vakvi izjavi polni so lagi, kleveti i zlonamerni insinuacii, voop{to mo`e nekogo da mobiliziraat za obedinuvawe? Za `al, Vladimir Ralev, samiot se osudi na izolacija, duri i samiot konstatiraj}i deka ostanal sam i dignal race od s#! Koja e misijata na negovoto la`no pretstavuvawe i klevetewe i la`ewe, vo intervjuto na "Makedonsko sonce" od 26 januari 2001 godina }e poka`e vremeto.

SMK sepak e otvoren za sekoja dobronamerna pomo{ i sorabotka so kogo bilo, pa duri i so Ralev, zatoa {to odlukata za po~esen pretsedatel na SMK s# u{te e vo sila.

Svetskiot makedonski kongres, za neprijatna ja ~uvstvuva potrebata da gi demantira lagite na Ralev, javno zapra{uvaj}i, koga site propagandni ma{inerii se svrteni protiv makedonstvoto, komu mu slu`at lagite i neosnovanite kompromitacii, na s# {to e makedonsko, a pritoa povikuvaj}i na obedinuvawe i toa tokmu od Ralev?

Vo prilog Vi dostavuvame kopija od Izjavata za obedinuvawe vo edinstven SMK od 7 avgust 1997 godina, odlukite za ratifikacija na Izjavata i pismoto od Vladimir Ralev do SMK od 31 juli 1999 godina.

(1) Osnovan e svetskiot makedonski nedelnik "Makedonsko sonce", nezavisno {to podocna osnova~kite prava bea preneseni na \or|ija Atanasoski,

(2) Organiziran e SMK za Amerika 1993 godina vo Detroit,

(3) Formirano e Studentsko dru{tvo na Makedoncite od Albanija,

(4) Formirano e Studentsko dru{tvo na Makedoncite od Bugarija,

(5) Formirano e Goransko dru{tvo na 19 septemvri 1999 godina,

(6) Reanimiran e Sojuzot na Makedoncite so islamska religija vo 1999 godia,

(7) Organizirana e Misija na SMK na Kosovo me|u gorancite vo oblasta Gora vo april 2000 godina,

(9) Odr`ani se nekolku sredbi so site makedonski organizacii vo pirinskiot del na Makedonija,

(10) Organizirni se generalni sobranija na SMK sekoja godina, po~nuvaj}i od 1993 zaklu~no so 2000 godina,

(11) Obedineti Makedonci za Evropa, kako SMK za Evropa vo 1993 godina pristapija vo SMK,

(12) Reanimirani se makedonskite zaednici vo SR Germanija,

(13) Sekoja godina se odr`uvaat akademii po povod 10 dekemvri - Denot na ~ovekovite prava,

(14) Odr`ana e Semakedonska mileniumska sredba na vtori avgust 2000 godina vo bitolskoto selo Trnovo,

(15) Formiran e Svetski makedonski mladinski kongres vo 1998 godina vo Hirt, SR Germanija, koj razviva mre`a na kancelarii za vrski na SMMK vo SAD, Kanada, Evropa, Avstralija,

(16) stvarena e sorabotka so site makedonski organizacii od Albanija,

(17) Formirana e manifestacijata "Vo ~est na Sveti Metodija" vo Elvangen,

(18) Reanimirana e Zaednicata na makedonskite dru{tva vo [vajcarija,

(19) Pomognato e formiraweto na makedonskite dru{tva vo Holandija,

(20) SMK ja predvod{e Nacionalnata konvencija protiv promenata na imeto na Makedonija vo PJRM i znameto vo 1995 godina so mitinzi vo Prilep, Ohrid i Skopje,

(21) Odr`ani se demonstracii pred OON na prvi oktomvri 1995 godina protiv promenata na imeto,

(22) Odr`ani se demonstracii od Kancelarijata za vrski na SMK za SAD pred bugarskata Ambasada vo Wujork 2000 godina,

(23) Dosega na ~etiri pati do site misii vo OON se distribuirani barawa za vospostavuvawe na imeto na Makedonija vo OON,

(24) Od 1993 godina se vodi procedura za priem na SMK vo OON,

(25) SMK ima pretstavnici i misii vo OON vo Wujork i @eneva i pred Sovetot na Evropa vo Strazbur,

(26) Organiziran e SMK za Avstralija na prvi i vtori oktomvri 1995 godina vo Melburn,

(27) Odr`ana e podgotvitelna sednica za formirawe Nacionalna konferencija za pomiruvawe i obedinuvawe vo edinstvena Makedonska pravoslavna eparhija vo Avstralija 19 juli 1998 godina vo Melburn,

(28) Organizirani se tribini vo re~isi site makedonski pravoslavni o{tini vo Avstralija 1995 i 1998 godina,

(29) Formirana e kancelarija za vrski na SMK vo Wu Xersi 1999 godina,

(30) SMK u~estvuva{e kako edinstvena makedonska me|unarodna nevladina organizacija na Mileniumskiot forum na OON vo Wujork vo maj 2000 godina,

(31) Organizirani se demonstracii za imeto pred OON vo @eneva 1997 godina,

(32) Organizirani se demonstracii za imeto na Makedonija pred OON vo Wujork,

(33) Odr`ana e Trkalezna masa na SMK za promocija na Nacionalna programa za deca i mladi 1999 godina,

(34) Izdadeni se pet izdanija na "Slu`beniot vesnik na Svetskiot makedonski kongres" so okolu 200 dokumenti na 2.400 stranici od SMK za periodot 1993-1999 godina,

(35) Formirani se kancelarii za vrski na SMK vo Makedonija vo Prilep, Bitola, Kavadarci, Miravci, Bogdanci, Gevgelija, Krivoga{tani, so cel da bidat formirani vo site naseleni mesta do krajot na 2001 godina,

(36) Inicirano e formiraweto na MPCO vo Nov Zeland,

(37) Formirana e Kancelarija za vrski na SMK vo Ju`na Afrika,

(38) Imenuvani se koordinatori za vrski na SMK za Avstralija, Slovenija, SR Jugoslavija, Albanija,

(39) SMK ispra}a vesti po elektronska po{ta na pove}e od 1.000 korisnici vo celiot svet,

(40) Dosega realizirani se dve sredbi so posrednikot na generalniot sekretar na OON za imeto, Metju Nimic, vo januari 2000 i januari 2001 godina i

(41) U{te stotici lokalni i nacionalni akcii i manifestacii, koi zaradi prostorot ne mo`eme da gi spomneme.

DOTO^NUVAWA KON INTERVJUTO SO G. RALEV

Po povod intervjuto vo "Makedonsko sonce" broj 344 od 26.1. 2001 godina, str. 14, 15, 16, 17, na g. Vladimir Ralev, na stranata 15, kolonata 3, kade se tvrdi deka Svetskiot makedonski kongres (SMK) nemal svoj postojan pretstavnik vo OON - @eneva, i deka toa bilo "najordinarna laga", potrebno e da se dade slednovo doto~nuvawe:

So pismeno re{enie na SMK, potpi{ano od negoviot pretsedatel, g. Todor Petrov, be{e vostanovena Permanentna misija na SMK delegirana do OON - @eneva, so nejzin {ef, potpisnikot na ovoj akt, Daniel Melvil. Izborot moj be{e voden ne samo zatoa {to `iveam vo blizinata na spomnatiot {vajcarski grad, tuku i zatoa {to lobiram za Makedonija ~etirieset godini, bez nikakva finansiska pomo{ od kogo i da e. Voedno imam i generalno ovlastuvawe da go pretstavuvam Kongresot. Vo toa svojstvo u~estvuvavme ili organiziravme makedonski manifestacii pred Palatata na naciite vo @eneva, imavme i imame li~ni kontakti so visoki funkcioneri na OON, za va`ni pra{awa za Republika Makedonija i nejziniot narod. Sakaj}i da bideme oficijalno akreditirani do OON, gi sobrav potrebnite informacii, kontaktirav i so nadle`nata slu`ba na OON vo Wujork, SAD, i celiot toj materijal go dostaviv na Pretsedatelstvoto na SMK so predlog slednite postapki da bidat izvr{eni od strana na lica {to `iveat i rabotat vo SAD. Kriteriumite za takvata akreditacija se precizni i ne e lesno da bidat ispolneti bez opredeleni finansiski sredstva, me|u drugoto za pla}awe na edno ili pove}e lica, koi celosno bi se anga`irale so raboti na SMK vo odnos na OON. Dosega nemame akreditacija, no naglasuvam deka nikade ne sum tvrdel deka imame takov status. Ona {to e vistina i {to go tvrdam e deka nikoj nam, vo na{eto svojstvo na nevladina organizacija, normalno registrirana kaj nadle`nite vlasti vo Republika Makedonija, i nema zakonsko pravo da ni osporuva da delegirame poedinec ili misija do OON, a toa zna~i, zemaj}i go predvid goreka`anoto deka Permanentnata misija na SMK delegirana do OON vo @eneva navistina postoi i odigra pozitivna uloga za Makedonija, vo momenti koga toa be{e potrebno i mnogu va`no. ]e naglasam deka sredstvata za tie aktivnosti doa|aat od na{iot privaten i ne mnogu dlabok xeb. Nikoj pobogat ne se najde, osven so ubavi zborovi, da ni pomogne konkretno finansiski ili na drug na~in. Osven toa, konstatirame, deka postojat verojatno sili {to se trudat da ja ko~at na{ata rabota so intrigirawe do opredeleni li~nosti vo me|unarodnata organizacija, {to e sosema antidemokratsko i ne~esno postapuvawe.

Potrebno e da preciziram i deka ne sum dr`aven slu`benik, nitu platen od kakov bilo organizam ili privatnik, ne poseduvam kancelarija vo Palatata na naciite, nitu pak se najde nekoj da ni pomogne da imame makar edna kancelarija vo gradot @eneva.

Vo ovaa prigoda na site Makedonci i Makedonki vo tatkovinata i vo svetot, sakam da im ja ~estitam Novata godina, i voedno da potenciram deka idninata na Makedonija ne e tolku crna, kako {to nekoi sakaat da ja prika`at i "predviduvaat".

MAKEDONCITE VO SVETOT NEPO@ELNI ZA MAKEDONIJA!?

Jas, Nasto Palioski, pretsedatel na SMK za Evropa, od moe ime i od ime na Kongresot baram sorabotka i poddr{ka za slednava rabota {to }e ja navedam vo tekstov.

Dosega se obra}av do vode~kata partija VMRO-DPMNE zaradi toa {to e na vlast. Mislam deka taka be{e redno, za{to tie samite vetuvaa koga bea vo opozicija. Sega se obra}am do Vas, odnosno do Va{ata partija VMRO-VMRO, za{to i vie voda~ite na taa partija bevte vo prvonavedenata partija.

Nie Makedoncite vo svetot sme totalno zaboraveni i nepo`elni za Makedonija. Ova go velam jasno i glasno, zatoa {to dosega nitu edna partija za nas ne e zainteresirana. N# sakaat samo kako ovci molza~ki, dodeka davame mleko i mast, a potoa stapot.

Nie Makedoncite vo svetot, a osobeno vo Evropa, ne sme za potcenuvawe zatoa {to sme va`en organ na makedonskiot organizam. Svedoci sme za seto toa {to e napraveno za Makedonija od 1990 godina do sega. Nie ne sme gatalci, tuku sme patalci. Ne sme `edni za fotelji i funkcii, tuku sme `edni za dobri zborovi {to }e n# pre~ekaat na makedonskite granici. N# pravat deka sme {krti i deka se dr`ime na golemo, no tvrdam deka e obratnoto.

Mislam, a i tvrdam, deka ako nie go dademe svoeto JA, toga{ vo Republika Makedonija, odnosno vo makedonskiot Parlament, prvo }e se igra makedonskoto oro, a potoa }e se igraat orata na drugite malcinstva. Ne smeeme da gi zapostavime i drugite, no seto toa da bide vo granicite na mo`nostite i nikoj da ne bide povreden ili navreden. Zo{to site onie koi se ~uvstvuvaat lojalni gra|ani na Makedonija treba toa da go po~uvstvuvaat, a ne da se kitat onie {to se ~uvstvuvaat Bugari, Srbi, Albanci i pe~alat za tie dr`avi, a se pra}aat za ambasadori. Toa spored mene e apsurd i nepravilnost po nekoi zakoni i kriteriumi.

A tie {to mislat da ja prodadat Makedonija, prvo neka si ja prodadat svojata kapa, {e{ir ili ~evlite i neka projdat bosi po makedonskite kaldrmi za da vidat {to e maka.

^itam vo pove}e vesnici deka za neiskoristeniot kredit {to go dava Svetskata banka se pla}a kamata od 5 otsto. A zo{to? Zaradi toa {to administracijata vo Makedonija e sramneta na nula. Mislam na premnogu lica vo administracijata i premnogu nestru~en kadar. Zapadot ne e prost {to ima daleku pomala administracija i daleku ponapredna, brza usluga. Primer, na Zapad ako nekomu mu treba nekoj dokument se javuva vo firmata ili vo nadle`niot organ, dava svoja adresa i sledniot den dokumentot e na odredenoto mesto. Prvo, rabotnikot ne izgubil nitu eden ~as od rabotata, a rabotata e zavr{ena. Vtoro, administratorot nema vreme da pie kafiwa po kancelariite kaj kolegite. ]e nema vreme da izleguva nadvor vo meanite i restoranite.

A sega `iva vistina za vo Makedonija. Od mesec avgust ja imam zapo~nato procedurata za kredit i toa so 70 otsto moe u~estvo, potpi{ani dogovori do milion GM so sigurna proda`ba. Jas ~ekam pet meseci, a u{te kolku }e ~ekam, toa }e vidime. Taka mo`at da propadnat dogovorite i celata maka bi pominala vo korpata za |ubre, a bankite neka pla}aat kamati na svetskite banki i administracijata na{a neka si ka`uva prikaski i neka pijat kafiwa.

Zaradi toa dragi na{i vladeteli, narodot koj e po svetot e ma~en. So maka go spe~alil denarot i ne go dava taka lesno da go piete Vie po meanite, da kupuvate moderni avtomobili. Tvrdam deka parite od TAT i od site propadnati banki i pretprijatija gi imate Vie zemeno i zatoa sega mol~ite. Kade se vetenite milijardi? ]e morate da gi vratite parite, a ako toa ne go storite, }e gi preprodadete stanovite {to gi zedovte za i~ pari i taka bankite }e prorabotat, a vie pla}ajte stanarina da nau~ite {to e maka.

Znaeme i svesni sme deka doa|ame so ~ist obraz i deka }e dademe stru~en kadar od site sferi i }e go osve`ime makedonskiot Parlament i najva`noto e {to }e go splotime celokupniot makeodnski narod.

Nie od Makedonija ne barame nekoj pari~en nadomest, tuku }e ve po~estime so na{iot glas i dvojno }e gi platime tro{ocite {to }e gi napravi dr`avata za na{ite glasa~ki liv~iwa.

Glasaweto bi se izvr{ilo vo glavnite gradovi vo evropskite centri ili na edno glasa~ko mesto vo Evropa. Toa prvo bi go kalkulirala SMK za Evropa i kade e najevtino i najsigurno.

Po~ituvana VMRO-VMRO, po~ituvani Stojmenov i Zmejkovski kako i celo pretsedatelstvo na partijata so edna golema molba, nemojte da n# ostavite na milost i nemilost kako dosega. Dajte ni zeleno svetlo i nie Makedoncite od Evropa i svetot, da glasame i na{eto ustavno pravo da go poseduvame isto kako Vas {to ste vo Makedonija. Mislam deka ako se stavime na kantar isto }e te`ime, samo }e se razlikuvame po rabotata. Toga{ }e se vidi i doka`e koj e pogolem Makedonec.

Mislam deka koga bi ja dale ovaa soglasnost toa }e bide za nas najgolemiot podarok vo noviot milenium. A potoa nam ni ostanuva dali }e pridoneseme za Makedonija ili toa }e bide laga. Vo toa ne se somnevam, za{to iako sme vo Evropa, nie so mislite sme vo Makedonija. Dodeka mladite zarabotuvaat po svetot, barem nie penzionerite da se vratime vo tatkovinata tuka da gi tro{ime penziite. Da umreme vo na{ata tatkovina za da mo`at na{ite deca da ni palat sve}i kako nie im palime na na{ite roditeli.

Mojata adresa e slednava: Svetski makedonski kongres za Evropa. Postfach 21 04 39 Munchen 80674 Gotthard strase 46 BR Deutschland Ili Nasto Palioski Steinbrechweg 17 80689 Munchen BRD

MAKEDONCI, OSVESTETE SE!

Povod za ova pismo se s# u{te sve`ite nastani vo na{ata mila Makedonija. Prvo, go povikuvame celiot makedonski narod da ja osudi i poslednata bugaromanska panihida na "Makedonkata" Mara Buneva, ~ija najdobra drugarka bila `enata na Ivan Van~o Mihajlov - Radko, koja go ima ubieno golemiot makedonski vojvoda Todor Panica.

Za `al, dojde vreme koga izgleda treba da se otka`eme i od na{ata sveta Makedonska pravoslavna crkva, koja tolku mnogu ima napraveno za Makedonija. Kako mo`e na{i makedonski sve{tenici da peat na panihidi na bugarski ubijci ~ii `rtvi, pokraj srpskite okupatori, bile i makedonskite revolucioneri. Tie revolucioneri se mnogu po~ituvani i od samite sve{tenici i nivnite pokolenija. Toga{, so koja cel peat i gi veli~at nivnite ubijci? Pa, svesni li ste deka Vlado ^ernozemski go ima ubieno Dimo haxi Dimov? Eve, nie mu davame izbor na sekogo. Izberete si strana, }e mu se poklonuvate na Dimo Haxi Dimov i site makedonski revolucioneri ili na bugaromanite Van~o Mihajlov, Todor Aleksandrov, Vlado ^ernozemski, Mara Buneva i sli~ni na niv. Ako dobro gi zabele`avte prisutnite na panihidata na Buneva, sigurno gi zabele`avte ~lenovite od van~omihajlovisti~kata organizacija "Radko". Da im se zablagodarime nim {to dobro ni pojasnija kolku e "makedonska" nivnata Mara Buneva. A, vie gospodine advokat Andrej Andrej~in, dosta pred mediumite ja veli~ite, a voedno go spomenuvate za vas nepostoe~kiot poim makedonski narod, a vo privatnosta celo Tetovo i po{iroko znae za va{ite van~omihajlovsti~ki idei za takanare~ena "golema Bugarija". Dokolku vie i va{ite "radkovci" ne prestanete so {irewe na bugarizacija vo Makedonija, nie }e prezememe najekstremni merki od koi }e bidat zadovolni i bugaromanite, mo`ebi i MPC, za{to brojot na panihidi za antimakedonski li~nosti }e se zgolemi.

Makedonci, osvestete se, po~nete so {ireweto na vistinata za Makedonija koj kako znae, re`iserot neka pravi filmovi i drami, hakerite neka vodat vojna na Internet, sportistite na teren, itn. Edna e Makedonija, a taa e na makedonskiot narod.

[PREHENZI MACEDONI[EN - CIGANI[EN?

Povod za ova moe javuvawe e edna mala kni{ka koja denovive ni ja donese vo Vindzor, Kanada, eden na{ sonarodnik od Germanija, kni{ka koja na~elno pretstavuva prira~nik za u~ewe na makedonski jazik od strana na Germanci. Kni{kata ni ja pretstavi g-din Dim~e Kovilovski, poznat humanist i aktivist na humanitarni pratki za Makedonija od Bielfild, inaku rodum od Prilep. Navistina, ubavo e da se vidi kakov bilo prira~nik za stranci za u~ewe na makedonski jazik. Sekoja izdadena kniga vo stranstvo za u~ewe na makedonski jazik pretstavuva prilog vo afirmiraweto na na{ata nacionalna i kulturna realnost. No, predizvikuva golema bolka i revolt koga }e se vidi smislena kamufla`a i prodavawe na proizvod koj glasi Re~nik, Makedonski jazik - zbor po zbor, a vo pogre{na ambala`a.

Za {to stanuva zbor?

Vo Germanija e izdaden re~nik za u~ewe na makedonski jazik za Germanci koj na sekoj stranski ~itatel mu ostava vpe~atok deka Makedoncite i Makedonija e zemja na Romite. Nemame ni{to protiv Romite i nivnata kultura i jazik. Tie se edno od malcinstvata koi `iveat vo Makedonija. No, trgnuvaj}i od naslovnata stranica kade {to e naslikan Rom koj sviri na grneta na ciganska svadba, a vo pozadina igrat ciganki cigansko oro i vo ilustraciite da se pretstavuvat fotografii od poluruinirani ku}i od [utka i Bit Pazar, 15 fotografii na ciganski familii kako makedonski familii od Skopje i na zadnata koricata so ciganka kako igra, pretstavuva navreda za Makedoncite, bidej}i toa {to taa kniga go pretstavuva ne e Makedonija i makedonskata kultura.

Barame makedonskite pretstavnici vo Germanija da izreagiraat na ova nedoli~no i nepravilno pretstavuvawe na Makedonija i makedonskata kultura i jazik pred Germancite. Ova e antimakedonska propaganda koja ima za cel Makedonija da ja pretstavi kako ciganska nacija. Se pra{uvame koj ima takva namera i zo{to???

Knigata e pe~atena vo Bielfild, Germanija, vo 1999 godina, a za `al aftor e Elena Egelberht, Makedonka od Resen, ma`ena vo Germanija za Germanec. Ovoj provokativen re~nik e tipi~en primer na nacionalno predavstvo koe ovoj pat go pravi romanizirana Makedonka. Sram da & e za ovaa nacionalna navreda i neka & e na ~est predavstvoto na sopstvenata nacija.

Bi bilo dostojno makedonskata diplomatija najostro da reagira i da napravi obid ovaa predavni~ka kni{ka da ja osudi.

Va{ postojan ~itatel od Kanada i pretstavnik na makedonskoto `urnalisti~ko dru{tvo od Vindzor, Ontario.