SEJA^I NA ILUZII, AMA I OMRAZI!

A, sudbinata ni se pi{uva i ispi{uva: vo Ara~inovo, vo Tearce, vo Zajas, nekni vo nedelata, malku teatralno, na `elezni~kata stanica vo Skopje, so la`en povik za minirawe na stanicata. [to e toa {to se slu~uva vo Makedonija, na realacija Makedonci - Albanci, poslednive desetina godini? Pa nie site na ovoj makedonski prostor se pla{evme od Slobodan Milo{evi}, koga Makedonija se razdru`uva{e od Jugoslavija, da ne gi svrti artileriskite orudija kon Skopje, Tetovo, Bitola, Prilep, Gevgelija, [tip, Kavadarci!?

Namesto Milo{evi}, stravot doa|a od nekojsi Krasni}i i sli~ni nemu, poznati i nepoznati, javni i anonimni koi ni pora~uvaat deka "toa {to vi se slu~uva vam vo Makedonija, e rezultat na okupiranite, onepravdanite Albanci"!

Zna~i, taka gospodine Arben Xaferi: vo Makedonija ima okupirani, onepravdani, mo`ebi zatvoreni, neslobodni, omalova`eni Albanci, koi ja ~ekaat Osloboditelnata nacionalna vojska na Kosovo da ja zavr{i misijata za "golemata kauza" na "porobenite Albanci" vo Makedonija. Vo poslednoto Va{e javuvawe od stranstvo, za nastanite vo Tearce, Vie ne izjavivte ni{to novo samo rekovte mnogu lukavo i dlaboko politi~ki smisleno deka "metodite na borbata na Albancite za svoite prava }e bidat vo ramkite na sistemot".

Vo ovaa zemja edna{ mora da prestane ucenuvaweto, oti zad nego, seja~ite na iluzii proizveduvaat i omrazi!

[to e vinovno, ona mom~e policaec vo Tearce {to zagina zatoa {to nekoj re{il osvetni~ki da ja "torpedira" negovata stanica, kako garant i ~uvar na sigurnosta na site gra|ani vo toa malo, pove}enacionalno selo. Kade e omrazata? Ima li traumi? Dali postoi nepodnoslivost?

Navistina, gospodine Xaferi ne mi e jasna porakata na "osloboditelite"?! Ako toa treba da bide "tetovskiot univerzitet", neka ka`at? Ili pak zboruvaweto na albanski jazik vo makedonskiot Parlament?

O~igledno, zad ovie dve barawa, stoi ne{to treto, ne{to "posveto" za Albancite, koe se podrazbira, ama ne se ka`uva. Zatoa vreme e, namesto napadi, atentati, provokacii, zastra{uvawa i sli~no, da se izleze ma{ki i da se progovori otvoreno, koj na koja strana e, zo{to e, {to e i od makedonskiot i od albanskiot agol, oti nekade pome|u e narodot, koj saka `ivot, a ne politika.

Iluzorno e da se obvinuvaat Qub~o Georgievski kako pozicija i Branko Crvenkovski kako opozicija deka gi "okupirale Albancite vo Makedonija, im ja odzele slobodata, lebot i zborot"!

Najubav primer za slobodata na site ra|ani vo Makedonija, e "maliot incident" na relacija Nasufi - Gruevski. Vo Vladata mora da ima i iskri i grmotevici, no nikoj nema pravo od niv da pravi politika. I dobro e {to ne se napravi. Toga{, od kade dojde i koj go pu{ti od {i{eto duhot na zloto?

Penalot {to be{e izveden na mnogu va`niot izboren natprevar za pretsedatel na dr`avata, go dosudija tie, na koi denes ili utre mo`e da im se pripi{e kako avtogol. Demokratijata vo Makedonija mora da va`i za site podednakvo. Istorijata poka`ala deka samo integrirani lu|e mo`at da pravat dr`ava vo koja }e `iveat zaedno i }e ja razvivaat taa dr`ava. Me|utoa, integriraweto ne se sveduva samo na goli brojki. I v selo socijalniot aspekt e "jabolkoto na razdorot".

Mnogu Makedonci i Albanci, kutrite polni se so misli deka pravat "dobri dela", a ne znaat deka se inkarnacija na tragi~nata strana od `ivotot. Kako da im se ka`e na tie lu|e, da se trgnat od "veseliot {agalovski svet"?!

Se pla{am od pojavata na Montegi i Kapuleti, na katolici i protestanti. Niv mo`e da gi proizvede samo na{iot primitivizam, nesre}no vovle~en vo politikata koja i taka ne ni e dobra strana vo vladeeweto na dr`avata. Imame mnogu siroma{ni gra|ani, zaneseni "kapitalisti", razo~arani rabotnici, nevraboteni intelektualci.

Za niv vredi da e sploti ovaa dr`ava protiv site onie {to sakaat da ja podelat. A, delbata e zmej so ra{irena usta, uplav da te fati da go spomne{, a ne da go gleda{ kako ti raboti na nepriznavawe na nacijata, na negirawe na imeto, na pretenzii na teritorijata. Problemite so Albancite i so site sosedi postojat, no tie ne smeat da bidat pri~ina za emotivni i nacionalni tenzii.

Se slo`uvam deka vo minatoto ne nau~ivme da `iveeme zaedno kako {to treba. Mo`ebi ovie deset godini se malku za taa integracija {to ja posakuvame. Uslovite }e n# napravat sre}ni, ako gi sozdademe!

Moeto skromno poznavawe na sostojbite, veli deka po~va za sozdavawe uslovi ima, ako gi otstranime predrasudite i pristrasnostite. Vreme e da razjasnime nekoi aspekti za odnosite me|u Makedoncite i Albancite, no ne po onaa srednovekovnata "od kogo e zemjata, od nego e verata", tuku po najsovremenite modeli za zaedni~ko `iveewe {to ve}e gi imame na patot po koj sme trgnati za Evropa!