Gospodinot Mladen Srbinovski, vo izjava za bugarskiot vesnik "Trud" veli: "VMRO-DPMNE e edno golemo razo~aruvawe. I s# podlaboko, bidej}i toj fakt po~naa da go sfa}aat ne samo vo rakovodstvoto, tuku i onie {to glasaa za taa partija. VMRO dojde na vlast so golema poddr{ka i malku treba{e za da go dobie apsolutnoto mnozinstvo. Faktor na stabilnosta kaj nas stanaa Albancite. Ne sobravme hrabrost da zastaneme lice v lice i da iznajdeme zaedni~ki jazik. VMRO ne najde sili da go stori toa. Za `al, dodeka be{e na vlast SDSM, rabotite bea po~isti. Branko Crvenkovski vladee{e i so mediumskiot prostor i so dr`avata. A VMRO sega vladee preku dr`avnite institucii, a mediumskata vlast ja ima SDSM. Najgolemo razo~aruvawe e katastrofalnata kadrovska politika na VMRO-DPMNE. Celokupnata vlast e uzurpirana od edna raka lu|e".

Televizija Skopje, koja od minatiot mesec ja poseduva gr~kata satelitska televizija Alfa, }e profunkcionira od po~etokot fevruari. Spored najavite, vo tekot na mesecov se o~ekuva da pristigne i posebna oprema za novata televizija. So toa informaciskiot prostor za prv pat se o~ekuva da se zbogati so eden pospecifi~en vid elektronski medium poradi unikatnata programa koja se o~ekuva da se emituva.

Kako {to pi{uva "Utrinski vesnik", se pretpostavuva deka na sofiskiot i drugite bugarski univerziteti se {koluvaat me|u 1.500 i 2.000 studenti. Ima dve kategorii na studenti. Za ednata, koja e pomala i se dvi`i okolu 300, se obezbedeni dr`avni stipendii i besplatno {koluvawe. Me|utoa, za da gi dobijat tie beneficii mora da popolnat formular na koj e otpe~ateno deka po nacionalnost se Bugari. Nekoi od niv dobivaat i bugarsko dr`avjanstvo. Drugata, pogolemata grupa, ima tretman kako i doma{nite studenti. Tie pla}aat samo edna tretina od {kolarinata {to mora da ja platat drugite stranski studenti. Tie se stavaat vo grupata na stranci koi{to imale bugarsko poteklo.

Spored soop{tenieto koe denovive be{e distribuirano do mediumite od novoformiranata Uprava za telekomunikacii, koja vo idnina }e bide nadle`na za regulirawe na golem del na odnosite vo telekomunikaciite i radiodifuzijata, momentalno vo zemjava nelegalno rabotat 240 radio i TV - stanici. Nasproti toa, samo 70 stanici gi imaat regulirano site odnosi so dr`avata. Vo dostaveniot spisok od nelegalnite radiostanici, 32 se so dobiena koncesija, no bez dozvoli za rabota, dodeka 12 emituvaat programa i na vtora frekvencija koja ja nemaat dobieno od nadle`nite institucii. Na ovie 44 stanici, spored Zoran Traj~evski, direktor na Upravata za telekomunikacii, daden im e rok do 20 fevruari da gi podnesat dokumentite za izdavawe dozvoli, odnosno da gi usoglasat tehni~kite parametri na radiostanicite so navedenite vo dozvolite za nabavka.

Nad 100 iljadi makedonski gra|ani ja napu{tile Makedonija vo poslednive desetina godini. Toj bran na preselbi osobeno e intenziviran vo poslednive nekolku godini. Za razlika od porano, koga dr`avata glavno ja napu{tala nekvalifikuvana rabotna sila, sega zaminuvaat visokostru~ni kadri, kremot na op{testvoto, najgolemata makedonska investicija. Sogleduvawata poka`uvaat deka brojot na mladite {to sakaat da se preselat vo stranstvo od den na den se zgolemuva i ima tendencija na kontinuiran porast.

D-r Slave Risteski, profesor na Ekonomski fakultet, procenuva deka od vkupniot broj na tie {to se iselile vo poslednive godini, me|u 10 i 15 iljadi se visokostru~ni kadri, najskapite kadri. Spored nego, tie vo Evropa i vo prekuokenskite zemji, so malo adaptirawe, mo{ne lesno se vklu~uvale vo procesite na trudot.

Dojranskoto Ezero }e se polni so vodite od podzemnite izvori od mesnosta \avato i na toj na~in kone~no da se pristapi kon eliminirawe na opasnosta od negovo is~eznuvawe. Za urgentnosta od re{avawe na problemot so Dojranskoto Ezero, se diskutira{e na sostanokot me|u ~lenovite na Sovetot na Op{tina Star Dojran i na ministrite za `ivotna sredina i prostorno planirawe i za transport i vrski, kako i so pretstavnici na Ministerstvoto za zemjodelstvo, {umarstvo i vodostopanstvo i za finansii.

Vo intervju za "Utrinski vesnik", Ilija Mil~in, me|u drugoto, istaknuva: "Mnogu golem period nie imavme edna te{ka zabluda deka odbranata na jazikot, negovata posebnost i ~istota sodr`i vo sebe mala doza nacionalizam, koj e i nekakov indikator za pojava i na {ovinisti~ki stanovi{ta. Toa e ne{to sli~no kako {to nekolku godini, vo vremeto na zemjotresot ni se sovetuva{e da go smenime imeto Makedonski naroden teatar vo Skopski teatar".

Vo vrska so zna~eweto na jazikot, gospodinot Mil~in dodava deka maksimata na Bla`e Koneski deka jazikot e edinstvenata na{a tatkovina, nekoi sili postepeno i uporno ja miniraat vo praktikata.