VERATA NA[A RISJANSKA Golemite bo`ji ugodnici "]E GO PROSLAVAM ONOJ KOJ MENE ME SLAVI" Pi{uva: axika @ivanka FILIPOVSKA
V o Makedonija, vo ovaa sveta zemja, se rodile golemitepustino`iteli Sveti Gavril Lesnovski i Sveti Prohor P~inski, koi vrvej}i po tragite na Hrista, `iveej}i zaedno so yverovite, dobile svetitelski oreoli. Svetata Crkva im oddava po~it na 15 januari po star kalendar, odnosno na 28 januari po nov. Sveti Gavril Lesnovski e roden vo s. Osi~e, kaj Kriva Palanka. Go izu~il Svetoto pismo i hristijanskata kni`evnost. Izgradil hram na Sveti Arhan|el Mihail na Osi~koto pole. Se zamona{il vo Lesnovskiot manastir, a se podvizuval vo blizina na s. Zletovo i s. Lukovo. Na planinata t.n. Obli Vrv, vo najte{ki podvizi, ostanal okolu 30 godini i tuka se upokoil vo edna pe{tera. Od negovite mo{ti izleguval bogougoden miris.^udotvornite mo{ti bile preneseni vo Lesnovskiot manastir, a podocna vo Trpezica, vo hramot "Svetite Apostoli" kaj Trnovo kade se nao|aat i den-denes. Postoi celosen prepis na `itieto na Sveti Prohor P~inski vo rakopis od 1827 g. Svetecot poteknuva od Ov~epolskata oblast i `iveel vo XI v. Se podvizuval 32 g. vo edna pe{tera koja postoi i denes kaj Staro Nagori~ani-Kumanovsko, a potoa zaminal na planinata Kozjak, vo druga pe{tera vo blizina na r. P~iwa, kade {to ostanal 30 g. i vo nea go ispu{til svojot duh. ^ESNITE VERIGI Svetecot mu se javil na son na vizantiskiot car Roman IV Diogen i mu rekol kade se nao|at negovite mo{ti. Carot, zaedno so patrijarhot, gi na{ol netrule`nite mo{ti na Svetitelot i gi donel vo blizina na r. P~iwa. Svetite mo{ti se nao|at vo manastirot posveten na negovoto ime vo grobnicata postavena vnatre, vo samata crkva. Na 16.1/29.1 se proslavuva ^esnite Verigi na Sveti Apostol Petar, dvete verigi so ~udotvorna mo} vo koi bil okovan i mu padnale od racete koga vo zatvorot se pojavil bo`jiot an|el. I pokraj postavenite stra`i, Gospod go izvel od zatvorot vo koj bil odnesen po naredba na carot Irod. Caricata Evdoksija vo ~etvrtiot vek izgradila crkva posvetena na ovoj apostol vo Rim i vo nea ja polo`ila ednata veriga (vtorata e vo Carigrad vo crkvata "Svetite apostoli"), zaedno so onie verigi so koi Sveti Petar bil okovan pred smrtta, po naredba na Car Neron. Na 17.1/30.1. mu se oddava po~it na Prepodoben Antonie Veliki. Roden e vo 251 g. vo Egipet vo s. Koma. Se podvizuval vo blizina na seloto, potoa vo pustinata, na bregot na Crveno More. Vodel te`ok podvi`ni~ki `ivot celi 85 g. po~nuvaj}i od svojata 20 g. vozrast, pa s# do svojata 105-ta godina, koga go ispu{til svojot duh, vo 365 g., i ostanal slaven i veliki zaradi golemite dela i bogougodniot `ivot, "sovetnik i nastavnik na naju~enite lu|e vo toa vreme", najgolemiot primer za vozdr`livosta na umot i srceto, telesnata vozdr`anost i `ivot vo soglasnost na svojata volja so Bo`jata. Zborovite na Gospod Isus Hristos se ostvarile: "]e go proslavam onoj koj mene me slavi". Mo{tite na Svetitelot sega po~ivaat vo crkvata "Sveti Julijan" vo Ar~.SVETI ATANASIJ Na 18.1/31.1 se proslavuva golemiot stolb na Hristovata crkva, Sveti Atanasij Veliki, Aleksandriski arhiepiskop. Roden e vo Aleksandrija vo 296 g. Go izu~il Svetoto pismo, no i svetskata filozofija. @iveel te{ok podvi`ni~ki `ivot, prisustvuval na Prviot vselenski sobor vo Nikeja vo 325 g. i uspeal bogomudro da ja pobedi Arievata eres i da doka`e deka e "antihristijanstvo i satanizam". Na ovoj Sobor e usvoen Simbolot na verata koj go sostavil samiot Sveti Atanasij. Skoro celiot `ivot bil kleveten i progonuvan od ereticite. S# izdr`al zaradi qubovta kon Hrista. Samo pred smrtta po`iveal mirno."^ovekot koj ja formulira najgolemata vistina mnogu postrada za taa vistina dodeka Gospod ne go upokoi vo Carstvoto Svoe kako Svoj veren sluga vo 373 godina" (monah Tadij). |
|