VERATA NA[A RISJANSKA

Golemite bo`ji ugodnici

"]E GO PROSLAVAM ONOJ KOJ MENE ME SLAVI"

Pi{uva: axika @ivanka FILIPOVSKA

  • ^udotvornite mo{ti na Sveti Gavril bile preneseni vo Lesnovskiot manastir, a podocna vo Trpezica, vo hramot "Svetite Apostoli" kaj Trnovo kade se nao|aat i den-denes
  • "^ovekot koj ja formulira najgolemata vistina mnogu postrada za taa vistina dodeka Gospod ne go upokoi vo Carstvoto Svoe kako Svoj veren sluga vo 373 godina"

Vo Makedonija, vo ovaa sveta zemja, se rodile golemitepustino`iteli Sveti Gavril Lesnovski i Sveti Prohor P~inski, koi vrvej}i po tragite na Hrista, `iveej}i zaedno so yverovite, dobile svetitelski oreoli. Svetata Crkva im oddava po~it na 15 januari po star kalendar, odnosno na 28 januari po nov. Sveti Gavril Lesnovski e roden vo s. Osi~e, kaj Kriva Palanka. Go izu~il Svetoto pismo i hristijanskata kni`evnost. Izgradil hram na Sveti Arhan|el Mihail na Osi~koto pole. Se zamona{il vo Lesnovskiot manastir, a se podvizuval vo blizina na s. Zletovo i s. Lukovo. Na planinata t.n. Obli Vrv, vo najte{ki podvizi, ostanal okolu 30 godini i tuka se upokoil vo edna pe{tera. Od negovite mo{ti izleguval bogougoden miris.

^udotvornite mo{ti bile preneseni vo Lesnovskiot manastir, a podocna vo Trpezica, vo hramot "Svetite Apostoli" kaj Trnovo kade se nao|aat i den-denes. Postoi celosen prepis na `itieto na Sveti Prohor P~inski vo rakopis od 1827 g. Svetecot poteknuva od Ov~epolskata oblast i `iveel vo XI v. Se podvizuval 32 g. vo edna pe{tera koja postoi i denes kaj Staro Nagori~ani-Kumanovsko, a potoa zaminal na planinata Kozjak, vo druga pe{tera vo blizina na r. P~iwa, kade {to ostanal 30 g. i vo nea go ispu{til svojot duh.

^ESNITE VERIGI

Svetecot mu se javil na son na vizantiskiot car Roman IV Diogen i mu rekol kade se nao|at negovite mo{ti. Carot, zaedno so patrijarhot, gi na{ol netrule`nite mo{ti na Svetitelot i gi donel vo blizina na r. P~iwa. Svetite mo{ti se nao|at vo manastirot posveten na negovoto ime vo grobnicata postavena vnatre, vo samata crkva. Na 16.1/29.1 se proslavuva ^esnite Verigi na Sveti Apostol Petar, dvete verigi so ~udotvorna mo} vo koi bil okovan i mu padnale od racete koga vo zatvorot se pojavil bo`jiot an|el. I pokraj postavenite stra`i, Gospod go izvel od zatvorot vo koj bil odnesen po naredba na carot Irod. Caricata Evdoksija vo ~etvrtiot vek izgradila crkva posvetena na ovoj apostol vo Rim i vo nea ja polo`ila ednata veriga (vtorata e vo Carigrad vo crkvata "Svetite apostoli"), zaedno so onie verigi so koi Sveti Petar bil okovan pred smrtta, po naredba na Car Neron. Na 17.1/30.1. mu se oddava po~it na Prepodoben Antonie Veliki. Roden e vo 251 g. vo Egipet vo s. Koma. Se podvizuval vo blizina na seloto, potoa vo pustinata, na bregot na Crveno More. Vodel te`ok podvi`ni~ki `ivot celi 85 g. po~nuvaj}i od svojata 20 g. vozrast, pa s# do svojata 105-ta godina, koga go ispu{til svojot duh, vo 365 g., i ostanal slaven i veliki zaradi golemite dela i bogougodniot `ivot, "sovetnik i nastavnik na naju~enite lu|e vo toa vreme", najgolemiot primer za vozdr`livosta na umot i srceto, telesnata vozdr`anost i `ivot vo soglasnost na svojata volja so Bo`jata. Zborovite na Gospod Isus Hristos se ostvarile: "]e go proslavam onoj koj mene me slavi". Mo{tite na Svetitelot sega po~ivaat vo crkvata "Sveti Julijan" vo Ar~.

SVETI ATANASIJ

Na 18.1/31.1 se proslavuva golemiot stolb na Hristovata crkva, Sveti Atanasij Veliki, Aleksandriski arhiepiskop. Roden e vo Aleksandrija vo 296 g. Go izu~il Svetoto pismo, no i svetskata filozofija. @iveel te{ok podvi`ni~ki `ivot, prisustvuval na Prviot vselenski sobor vo Nikeja vo 325 g. i uspeal bogomudro da ja pobedi Arievata eres i da doka`e deka e "antihristijanstvo i satanizam". Na ovoj Sobor e usvoen Simbolot na verata koj go sostavil samiot Sveti Atanasij. Skoro celiot `ivot bil kleveten i progonuvan od ereticite. S# izdr`al zaradi qubovta kon Hrista. Samo pred smrtta po`iveal mirno."^ovekot koj ja formulira najgolemata vistina mnogu postrada za taa vistina dodeka Gospod ne go upokoi vo Carstvoto Svoe kako Svoj veren sluga vo 373 godina" (monah Tadij).