VLASTA JA RAZNEBITUVA MAKEDONIJA

RALEV: Site podelbi na Makedoncite vo dijasporata poteknuvaat od Makedonija. Toa se razni emisari na politi~kite partii vo Makedonija, vklu~uvaj}i go i "privatniot" kongres na Todor Petrov. Sekako, najgolem vinovnik e Makedonskata pravoslavna crkva, so klauzulata vo nivniot Ustav imotot na makedonskite pravoslavni crkovni op{tini vo svetot da & pripadnat na MPC i tie da imaat kompletna finansiska kompetentnost. Toa e definitivno pogre{na rabota. Vo Kanada, Amerika, Avstralija, Nov Zeland, crkovnite op{tini se zasnovani kako asocijacija - trust, osnovano vrz angliskoto pravo, kade imotot na tie op{tini im pripa|a na ~lenovite i na crkovnite op{tini i toj imot ne mo`e da se otu|uva od institucii nitu vo zemjata kade tie op{tini postojat, nitu od institucii nadvor od zemjata. Ova MPC sekako trebalo da go znae. Li~no smetam deka stanuva zbor za vme{ana vnatre{na politika vo samata MPC. Pokojniot dedo Mihail, koj be{e poznat po svojot nepostojan stav, za da go isklu~i dedo Petar od trkata za negov zamenik, mu predlo`i na dedo Petar da ja dade bitolskata Eparhija i da zamine za vladika vo Avstralija.

Vo isto vreme dedo Mihail, koj vode{e smetka za Kanadskata i Amerikanskata Eparhija, ne se ni obide da go sprovede ovoj ~len na Ustavot ni vo Kanada i Amerika, zatoa {to be{e svesen deka toa nema da pomine kaj tamo{nite crkovni op{tini. Koga sme ve}e kaj dedo Mihail, da spomnam deka negovoto dodvoruvawe so Katoli~kata crkva i negovite izjavi so nekoi znaci za unijatstvo, deneska vle~e negativni posledici okolu priznavaweto na MPC. Za negovo vreme e skandalot na crkovniot vrv so propadnatite nekolku milioni germanski marki vo {tedilnicata TAT. Tie pari bea na vernicite. Mesto da si ja gledaat crkovnata rabota, kako trgnaa, crkvata }e ja pretvorea vo finansiska korporacija.

RALEV: Definitivno treba da se ukine toj ~len vo Ustavot na MPC i toa {to poskoro, ako mo`e da se saniraat {tetite od podelbata so razumen dijalog me|u zainteresiranite stranki. No, prvo treba da se vrati ugledot na makedonskite crkovni op{tini i MPC vo Avstralija. Ako mo`e - mo`e, a ako ne mo`e }e n# snajde kako i site drugi prethodni pravoslavni crkvi, podeleni kako srpskata, ruskata, bugarskata itn.

Nikako da se ugledame na drugite konfesii koi se duri i pomladi od ortodoksnoto hristijanstvo. Svetski obedineti, a so toa i mo}ta duhovna i finansiska na zavidno nivo. Da ja pogledneme katoli~kata, pa protestantskata, pa drugite konfesii. Li~no mnogu sum uveren deka kaj nas podelbata dojde poradi politikantstvo i podelba na finansiski interesi. Za `al, vo posledno vreme, na{ata crkva nekako stana agresivna, nikako da sfatat deka crkvata e oddelena od dr`avata. Ne mo`at da sfatat deka pravoslavieto ne mo`e da bide dr`avna religija. U~eweto na site konfesii mora da bide nadvor od {kolskite institucii, pri dene{ni uslovi kade okolu 40 otsto od populacijata se muslimani. Neseriozni se izjavite na ~elnicite na MPC deka Makedonija bila i }e ostane hristijanska zemja, deka Crkvata }e dade stan na sekoj hristijanin koj }e ima tri deca itn. Da se razbereme edna{ zasekoga{ - ako sakame da vlezeme vo evropskata familija, toga{ ne samo da se deklarirame deka sme gra|ansko op{testvo, tuku toa treba da go poka`eme i vo praksa.

RALEV: Toa apsolutno ne e to~no. Spored pravilnicite na tie op{tini, parite se tro{at za crkovni potrebi, manifestacii i drugi aktivnosti, kako bespovratna pari~na pomo{ ili pozajmica na ~ovek vo nevolja, no toa se vra}a vo odreden period so minimalni tro{kovi za zaemot. Toa e pravilnik na trastot i se primenuva vo site crkovni op{tini vo Kanada, Amerika, Avstralija i Nov Zeland.

RALEV: Ne sum bog znae kako vernik, no crkvata kako i drugite konfesii gi po~ituvam, osobeno na{ata hristijanska vera, koja e stolb na na{eto samobitie. Jas sum duri i eden od retkite Makedonci koj ima dadeno za na{ite crkvi pove}e od 100.000 amerikanski dolari, za "Sveta Sofija" vo Ohrid, za crkvata vo Gali~nik, za na{ite crkvi vo Albanija itn. No, ne mo`am da im prostam {to ni napravija golema pakost vo dijasporata. Mnogu ~esni patrioti rabotat dolgo vreme na obedinuvaweto na na{ite vo dijasporata, no na{ite vo stariot kraj nikako da n# ostavat na mir. S# {to postignuvame se ru{i bez milost.

RALEV: Pred s# nie imame dva kongresa. Edniot na Todor Petrov formiran vo 1991 godina vo Gevgelija i drugiot na inicijativa na na{iot poznat iselenik vo Kanada Xon/Lazar/Bitov, formiran vo 1992 godina vo Skopje. Prvo bi se zadr`al na, kako jas go narekuvam, privatniot kongres na Todor Petrov.

So familijata na Todor Petrov, s# dodeka ne n# iselija od na{ata familijarna ku}a vo 1945 godina, nie bevme kom{ii, n# dele{e eden yid vo koj postoe{e vrata za polesno komunicirawe me|u dvete familii koi `iveeja vo mnogu srde~ni odnosi. Jas sum prakti~no porasnat vo na{iot sokak so negoviot tatko. Todor prv pat go sretnav vo Skopje vo 1993 godina i vedna{ vlegovme vo duel preku radioto kade sogovornik preku telefonot be{e dedo Mihail. Od toga{ dosega mnogu pati sme se sostanuvale so Todor, poradi golemoto insistirawe na dijasporata za eden obedinet kongres. Mojot zaklu~ok deneska za Todor e deka e inteligenten, mnogu rabotliv, izvonredno pismen i dobar orator. No, za `al kaj nego se vo edno telo dva Todora, edniot Todor koga e pri sebe, izvonreden, seriozen sogovornik, vistinski {armer, no koga, {to veli narodot - otka~i, toga{ se poistovetuva so mesija, koj ima sposobnosti da gi re{ava site konflikti, nedorazbirawa vo site sferi na op{testvoto: zakonodavno, izvr{no, konfesii, asocijacii vo zemjata i vo dijasporata itn. Zaklu~ok e deka Todor go koristi kongresot za li~na afirmacija, poradi toa {to propadna vo vtoriot izbor za pratenik, pa potoa u{te na nekolku izbora kade se javuva{e, Todor so negovite nepromisleni dejstvija ni napravi golemi {teti vo dijasporata. Zatvorawe na granicata, {to nie vo dijasporata indirektno go po~uvstvuvavme. Za na{ite napori okolu priznavaweto na Makedonija vo ON, Makedoncite vo Bern napravija golema manifestacija. Odedna{, bez najava kaj organizatorite, se istaknaa na desetici golemi portreti na Todor Petrov. [vajcarskite vlasti koi go odobrija toj sobir, se najdoa vo ~udo, koj li e sega ovoj? Pra{aa da ne e pretsedatel na dr`avata? Zatoa {to site o~ekuvaa na prvo mesto vo vakvi priliki da bide slikata na pretsedatelot na Repbulika Makedonija. Toa be{e `iva sramota za nas Makedoncite vo [vajcarija. U{te eden primer: pretsedatelkata na zaednicata na makedonskite klubovi, bez da go pra{a Upravniot odbor, ili vo najmala raka pretsedatelite na klubovite, ja pravi zaednicata kako ~len na todoroviot kongres. Koga ~lenstvoto razbra za takva ne~esna rabota, zaednicata prestana da funkcionira, a so toa se pojavija podelbi koi i den denes postojat. Se razbira, Todor o~ekuva{e pari od [vajcarija, no ne dobi nitu eden frank.

Da prodol`am ponatamu. Obid da se izmanipulira javnosta so instrumentite za obedinuvawe na dvata kongresa. Todorovata pokana da ja potpi{am izjavata za po~esen pretsedatel na nekojsi obedinet kongres poteknuva od minatata godina. Mene takva rabota definitivno ne mi pa|a napamet. Pogledajte gi negovite spektakuli so kongresite na koi se doneseni nad stotini rezolucii, a do sega ni edna neimplementirana, poradi toa {to se nerealni. Pa, najnovite biseri na Todor, okolu Predlog-zakonot za Makedonskata pravoslavna crkva. Kakva vrska ima crkvata so zakonodavnata vlast? Osven ako vlasta ne se podgotvuva pravoslavieto da go nametne preku Parlamentot kako dr`avna vera? Ili Predlog-zakonot za makedonskiot kongres, proklamiran pred vlasta kako nevladina i neprofitabilna asocijacija. Sega da se protne niz Parlamentot kako institucija, koja bi vodela smetka za nas vo dijasporata, na ~elo so kontroverzniot komesar Todor Petrov? Kakvi se tie nebulozi na Todor Petrov deka toj imal infrastruktura me|u nas vo dijasporata? Najordinarna laga e deka kongresot na Petrov ima svoi postojani pretstavnici vo ON vo Wujork i @eneva. Pa tie u{te nemaat podneseno molba kako nevladina organizacija da stanat ~lenovi na asocijacijata na nevladini organizacii pri ON. Kogo tie go zamajuvaat? Kakvi se tie izjavi na Todor Petrov vo pe~atot okolu pregovorite za imeto so Grcija? Vo novoto komponirano ime da stoi i Makedonija, a {to }e stoi pred toa ili eventualno po toa? Da ne mu {epnal Premierot na Todor za novoto dogovoreno ime so Simitis, pa Todor n# podgotvuva za {okot?

Nas ne n# interesira koj go finansira Todor Petrov i dali toj dava ot~et pred svojot Upraven odbor ili dr`avnite finansiski organi, no podvlekuvame za javnosta deka ni eden so kogo Todor Petrov go formira{e kongresot vo dijasporata ne ostana so nego. Dali toa ne{to ka`uva?

Bi se vratil sega na kongresot na Xon Bitov. Toj kongres, sostaven od vidni Makedonci vo dijasporata bez nikakvi pravilnici za rabota ili registracija, rabote{e za lobiraweto okolu priznavaweto na Makedonija vo ON, bea sobrani nekoi pari okolu koi potoa ima{e nekoi raspravii, no vsu{nost samiot toj period ne ni gi dade o~ekuvanite rezultati. Jas vlegov vo toj kongres kako koordinator vo 1993 godina vo Ohrid, koga vo upravata vlegoa kompletno novi lu|e, so isklu~ok na Kal~e Magdevski od Amerika koj be{e ~len na upravata vo prviot sostav, a vo drugiot sostav stana pretsedatel. Prvo kongresot be{e registriran vo @eneva pod ustavnoto ime. Jas sega govoram za septemvri 1993 godina. Gi likvidiravme dolgovite od prethodnata rabota, go ojaknavme MIC, koj i den denes postoi - privatizirano i ja vr{i istata dejnost koga be{e pod jurisdikcija i finansiran od na{iot kongres. Biltenot na MIC izleguva{e na angliski jazik, sekoj raboten den i se distribuira{e niz celiot svet. Vo izdanie na MIC, izleguvaa povremeni bro{uri za na{eto sekojdnevie. Isprativme vo Makedonija novinari od poznatite svetski mediumi, koi prestojuvaa vo Makedonija po nekolku dena, pa i nedeli, i {to e za pofalba ni eden ne se ogre{i za Makedonija. Od na{ite aktivisti se dr`at razni predavawa vo osnova vo Amerika, Kanada, Avstralija, ne da go promoviraat kongresot tuku Makedonija, zatoa {to nie bevme nepoliti~ka asocijacija za razlika na asocijacijata na Todor Petrov. Nie od makedonskiot kongres registriran vo @eneva, smetame deka kako patrioti koga na Makedonija & be{e najpotrebno & pomognavme so na{eto znaewe, vreme i ogromni pari potro{eni za site tie aktivnosti.

Koga Makedonija se stabilizira so vleguvaweto vo Obedinetite nacii, vo site me|unarodni asocijacii, otkako vo Makedonija se formiraa site potrebni institucii za komunicirawe so svetot i so Makedoncite vo dijasporata, nie na{iot kongres go ostavivme vo miruvawe, a MIC vo Skopje im go podarivme na toga{nite vraboteni bez nikakvi nadomestoci. Radosni sme deka vrabotenite vo MIC i den deneska rabotat uspe{no.

RALEV: Jas mislam deka na sekoj gra|anin na Republika Makedonija koj `ivee vo stranstvo, a ima imot vo Makedonija i za nego pla}a danok, treba da mu se ovozmo`i da glasa vo Makedonija ili preku diplomatskite pretstavni{tva, crkovni op{tini ili klubovi i op{tini na drugite konfesii. Mnogu dr`avi toa pra{awe go imaat re{eno. Od pred mesec dena imavme slu~aj na amerikanskite gra|ani koi `iveat nadvor od SAD.

RALEV: Koga `iveev na Dale~en Istok, pred 1980 godina, jas nekolku pati odev slu`beno vo Amerika i tamu se sre}avav so razni Makedonci preku moite rodnini koi `iveat vo Amerika. Vo tie razgovori nikoga{ ne se spomnuva{e MPO. Otposle razbrav deka nekoi se ~lenovi na MPO. Vo 1980 godina, koga se preselivme vo Evropa, poto~no vo @eneva, jas pak slu`beno ja posetiv Nigerija i vo Lagos vo septemvri vo hotelot mi prijde eden na{ ~ovek vo godini i se pretstavi kako m-r Petrov i vedna{ po~na da mi zboruva za MPO i dali sum zainteresiran da se vratam vo @eneva preku Rim kade }e imam interesen sostanok. Mene ne mi pa|a{e na pamet takva rabota, a i pomisliv deka e nekoj provokator, pa nabrzina se razdelivme. Naskoro po~nav da go dobivam spisanieto "Makedonska tribuna". Bez da im baram ili platam pretplata, toa trae{e s# do 1997 godina koga dobiv pokana da ja posetam nivnata kancelarija. Jas ve}e znaev preku nivnite vesnici koi se i {to se, no me zaintrigiraa nekolku napisa za priznavaweto na Makedonija, pa nekolku rezolucii vo interes na Makedonija. Korespondencija so Belata ku}a okolu Makedonija i drugi nivni aktivnosti, ta re{iv da odam i da se vidam so lu|eto. Na{ite razliki bea o~igledni, osobeno {to jas ve}e sedum godini aktivno lobirav za Makedonija.

Da ne navleguvame vo detali okolu nivnoto formirawe i aktivnosti koi imale svoj uspeh i pad, osobeno za vreme na Vtorata svetska vojna, nivniot profil be{e na najnisko nivo, zatoa {to nivniot duhoven tatko, Van~o Mihajlov, sorabotuva{e so fa{istite, ta taa rabota ne be{e mnogu dobro videna vo Amerika.

Tuka ima{e pozitivni pomestuvawa. Po~naa da se objavuvaat statii na makedonski jazik, mnogu mlad svet se ~uvstvuvaat Makedonci bez bugarski ~uvstva, no so doa|aweto na VMRO-DPMNE na vlast vo Makedonija, probugarskoto krilo na MPO pak zajakna, ta najnovoto e {to CK na MPO razmeni ostri pisma so eks-ministerot Trenevski koj go okarakterizira Van~o Mihjalov kako antimakedonec vo vesnikot za dijasporata "Makedonija", pa se otpe~ateni i razlikite me|u CK na MPO i Obedinetite Makedonci od Kanada.

Moeto mislewe e ve}e odamna poznato i preneseno preku na{ite mediumi. Nie imame dr`ava, imame jazik i istorija, odvoena od Bugarija. Ako e makedonska "Makedonska tribuna", toga{ vesnikot da se pe~ati na angliski i makedonski, za{to na{ata istorija ne e samo Todor Aleksandrov, Van~o Mihajlov i ^ernozemski za koi postojano se vrtat statii vo "Makedonska tribuna". No, da zavr{am, s# dodeka cvrstoto krilo na CK na MPO e predvodeno od Todorov i Top~ev, te{ko }e se razbereme. Golema {teta, oti tie se golem intelektualen i finansiski potencijal koi kako aoscijacija se dobro plasirani vo administracijata na svetskiot policaec broj eden.

RALEV: Od osloboduvaweto do deneska nie nemame nitu edna partiska vlast koja bila patriotska. Za vreme na Crvenkovski, se slu~i ograbuvaweto na narodot preku piramidalnite {tedilnici, se formira i se tolerira{e albanskiot parauniverzitet vo Mala Re~ica, ~ie re{enie e sega neminovno. Se rodilo i aj sega da go lulame! Se donese zakon za znamiwata, se postavi za ambasador vo Danska Albanec koj prethodno sede{e vo albanskata delegacija i glasa{e vo ON protiv priemot na Makedonija vo ON. Za vreme na vladata na Crvenkovski vo vreme na blokadata, mesto vladata da dojde do seriozen kapital, im ovozmo`i na grupa lu|e da dojdat ilegalno do silna para so {vercot na cigarite, naftata itn. Narodot ne razbra {to stana so ukradenite narkotici od kasata na ministerot i drugite zapleneti narkotici. Od dene{na vremenska perspektiva, slobodno mo`e da se zaklu~i deka vladata na Crvenkovski osven zna~itelni uspesi na nadvore{nata afirmacija na Makedonija, na vnatre{en plan napravi katastrofalni gre{ki vo site segmenti na dr`avata. Suma sumarum, toj period na vladeewe e masovno emigrirawe i enormno bogatewe na nekolku lu|e bliski do vlasta. Zatoa i izgubija na izborite. Ako SDSM saka da igra seriozna uloga vo idninata na politi~kiot `ivot vo Makedonija, vedna{ moraat da go napu{tat ~elnicite na taa partija. Taa partija ima odli~en mlad kadar, mladi lu|e koi treba da go prezemat rakovodstvoto.

RALEV: Spored posledniot popis vidovme deka ima Albanci, Srbi, Turci, Romi, Vlasi. Normalno e da ima i Bugari. Se prijavija okolu 3.000, sekako Makedonci so bugarski ~uvstva. Ni{to nemam protiv, no Georgievski i Dimovska, so pro~isteniot VMRO-DPMNE od makedonski patrioti, da gradat svesno bugarizacija, kako {to veli narodot, so pajton lu|e, no dobro rasporedeni, toa nikako. Taa partija go izla`a makedonskiot elektorat, go iskoristi haosot vo koj Crvenkovski ja dovede Makedonija, vika{e na kongresot vo Prilep: sledniot kongres vo Solun, }e ja uni{ti korupcijata i kriminalot, }e go zgolemi vrabotuvaweto. Za `al, lu|eto se zalepija za negovite vetuvawa i gi dobi izborite. [to imame sega?

Prvo, n# prodadoa na Tajvan so parolata za edna milijarda. Balonot pukna. Kako i koga }e gi uredime rabotite so Kina za da se vratime na staroto, eden Gospod znae.

Vtoro, bezraboticata se zgolemi, kriminalot i korupcijata cvetaat, kanonizacijata vo praksa postoi vo delot vo koj vladee Xaferi, pa duri i me|unarodnite mediumi so u`as pi{uvaat za prostitucijata i narkoticite. Pred nekoj den na televizija gledav podatoci za pla}aweto na danocite. Vo gubernijata na Xaferi, ba{ naglasija Tetovo i Gostivar, ostvaruvaweto e edvaj 2 otsto, a vo Skopje do 78 otsto.

Se rasprodava netransparentno dr`avniot imot, se zema provizija so koja se kupuva takanare~en partiski imot. Preku treti lica vleguva kapital od bugarski pretprijatija koi preku mahinacii kupuvaat po povolni ceni dr`aven imot. Georgievski se oddol`uva za podgotovkite vo Bugarija so svojot tim za nastap na izborite, se tolerira formiraweto na asocijacijata na Van~o Mihajlov pod imeto "Radko" pa se vika vo pomo{ i Mladenov od Toronto od koj duri i MPO se otka`a. Se pravi panihida za Todor Aleksandrov, za ^ernozemski. U{te ni treba da pravime panihida za Jovo Babunski i vojvodite od Pore~, pa za Xemo i Mefail, te edna{ zasekoga{ da znaeme {to ostana od Makedonija.

RALEV: Da postoi, toa ba{ po~nav da go govoram. Za `al, nie igrame kako {to ni svirat. Pogledajte go odnesuvaweto na nekoi ambasadori vo Makedonija. Vo sekoja manxa se mirudija, zaedno so me|unarodnite finansiski institucii. Ne se dava nikakov prostor za nacionalna politika. Toa po~nuva od podaleku, od Amerika koja ve}e po~na da izigruva svetski policaec, nivnite ambasadi postanaa bunkeri, poradi s# pogolemoto antiamerikansko raspolo`enie vo svetot. Amerika razbra deka mora ne{to da menuva vo navore{nata politika, no definitivno ne na smetka za gasot i naftata koi se zasega edinstven izvor za energija. SSSR otide zasekoga{. Amerikanskata vojska, osven mal del vo raketnite edinici, ja napu{ta Evropa. Taa se seli poradi svoite strate{ki celi na Balkanot. Vo ramkite na strategijata na Amerika se pravi "Golema Albanija". Za nekolku godini Kosovo, ako ne celosno, pogolem del, prvo }e dobie kompletna avtonomija, pa nezavisnost. Potoa doa|a legalizacija {to ve}e vo praksa postoi. Prvo kantonizacija na Zapadna Makedonija i kako finale "Golema Albanija". Site Albanci vo edna dr`ava so seriozno prisustvo na Amerikancite, poradi kontrola na Balkanot i Dunav, kako opcija za transport na kaspiskata nafta. Isto~na Makedonija, kade VMRO-DPMNE i bugarskite pretprijatija kupuvaat imoti, vleguva vo takanare~enata bizmarkova doktrina. Toa {to ne uspeaja vo dve vojni da dobijat, preku kapitalot }e ja kontroliraat Ungarija, Romanija, Bugarija i Srbija. Amerika vo Evropa }e se potpre glavno na Germanija koja }e gi kontrolira zemjite okolu Dunav, a svoeto prisustvo }e go locira me|u albanskoto naselenie na koe najmnogu mu veruva. Vo ramkite na taa doktrina, crkvata se pravi sto`er na VMRO-DPMNE. Seriozno se manipulira so priznavaweto na Makedonska pravoslavna crkva, a se turka na mala vrata priznavawe na Ohridska arhiepiskopija.

Karakteristi~en e i slu~ajot na pomenot na strelanite vo Veles vo 1945 godina. Jas bev me|u prvite vo 1993 godina vo intervjuto za "Puls", {to go osudi na~inot na koj toa strelawe stana. Prvo strelaa, pa potoa sudea. Na strelanite ne im se dade mo`nost da se branat.

Me|u niv definitivno ima{e zlostornici i toa go napravija vo ime na bugarskiot okupator, no na pomenot DPMNE-ovskite popovi napravija heroi od niv, samo so edna cel. Da se opravda bugarskata okupacija, deka evropskata zaednica odi na raka na bizmarkovata doktrina. Ja vklu~ija Bugarija od prvi mart vo bezvizniot re`im za Evropskata unija so pri~ina deka mo`e vo Bugarija da stanat nemiri, ako ne se ukinat vizite, a i Bugarija treba da bide nagradena za pozitivnata uloga vo kosovskata kriza. Ako nekoj strada{e vo kosovskata kriza od sosedite, toa be{e Makedonija. Ako pati{tata bea razorani poradi Kosovo, toa be{e vo Makedonija. Kolku li sega blagonade`ni "Bolgari" }e se javat vo bugarskata Ambasada za bugarski paso{i!?

Ve}e imame ambasadori, ministri, na~alnici, direktori itn. Makedonci so bugarski ~uvstva. [to da se pravi koga sit na gladen ne veruva. Po s# izgleda deka sega e na red azbukata, pa jazikot itn. Za mene e toa definitivno svesna bugarizacija.

Odeweto na albanskite lideri na sostanok so vrvot na bugarskata administracija e vo ramkite na bizmarkovata doktrina. Vie va{eto, a nie na{eto.

RALEV: Da gi ostavime na strana brzopoteznite igra~i na eks-tehnometal vo crnata metalurgija i rudarstvo, koi po napravenite zavidni pari, vo osnova prestojuvaat vo Makedonija, a nekoi se vpu{tija i vo politika. Nie, vistinskite pe~albari sme ne{to sosema drugo. Nie parite gi pravevme i gi pravime vo zemjite so soliden demokratski parlamentaren sistem. Zna~i, nema pari na brzina bez ras~isteni smetki so dr`avata. Zatoa, mnogu gi cenime parite koi sme gi spe~alile i vo odnos na investicii tri pati merime pred da kroime. Za nas Makedonija e nesigurno podra~je za investicii. Ekonomskite spisanija kako sigurnost za investicii Makedonija ja stavaat nekade na dnoto. Za da dojdeme nie, treba u{te mnogu voda niz Vardar da pomine. Onoj mal del pe~albari {to dojdoa so mal kapital, maka ma~at da se stabiliziraat niz mno{tvo od korumpirana administracija, nestabiliziran bankarski sistem itn. Ve}e so godini zboruvame deka sakame da vidime stabilizirani banki, da pravime transfer bez strav dali sega{nite banki }e ni isplatat ke{-iznos {to go barame za da ne vle~eme ke{ po xepovite koga doa|ame vo Makedonija. Toa {to vleze sega vo golemite sistemi se me|unarodni korporacii, silni so kapital. Se zaka~ija za najprofitabilnite, netransparentno. Drugite koi vlegoa vo ponerentabilnite, gi kupija mnogu eftino, prezedoa sosema mal rizik, sekako so moto: "Ajde da po~neme, pa }e vidime za ponatamu". Mnogu od toj kapital {to vleze e za da se ispere.

Na krajot moram da priznam deka ovaa Vlada ima{e hrabrost da vleze vo reformite koi baraat mnogu napor i um. Na nadvore{en plan e uspeh dogovorot vo Zagreb so Evropa. Sosema na krajot se pra{uvam: "So sega{nite uslovi koi ni gi diktiraat golemite sili, dali Makedonija ima {ansi da opstane kako dr`ava vo sega{nite politi~ki granici, pred da se integrira vo evropskata zaednica?".